Decembrski čas, sploh čas pred prazniki, predstavlja (vsaj zame) odlično priložnost za potovanja. Ko si mesta že nadevajo svoje praznične obleke, še zmeraj pa niso prenapolnjena z gnečo.
Tokratna pot naju je zanesla v bavarsko prestolnico, kjer sva poleg čarov mesta uživala tudi na koncertu zasedbe The Dublin Legends.
O koncertu
Zasedbo The Dublin Legends sestavljajo Sean Cannon, Gerry O’Connor, Paul Watchorn in Shay Kavanagh, le-ta pa je nastala na pogorišču irske folk senzacije The Dubliners. Imena, ki je občutno pripomoglo k promociji irske kulture in žanra na sploh. In če se prvi predstavljajo kot nasledniki zadnjih, zadeva ne bi mogla biti bolj točna. Kajti pod imenom The Dublin Legends so se tekom let zvrstili skoraj vsi (še živeči oziroma nedavno preminuli) člani The Dubliners.
Tokratna koncertna izkušnja se je zgodila v prostorih evangeličanske cerkve svetega Matthäusa, ki se nahaja v centru mesta. Zanimiva izbira prizorišča. Sploh glede na naravo in vsebino izvajane glasbe.
Da ne zaidem. Koncert, ki se je začel ob 20:00, je skupaj z dvajset minutnim odmorom trajal dobri dve uri in pol. Je bila zadeva vredna 5-urne vožnje? Seveda, absolutno. Kajti gospodje so zbrani publiki, katere število se je ustavilo blizu 100, servirali kvaliteten program. Z vsemi znanimi in manj znanimi stvaritvami v red. Naj si bodo to klasike kova ‘The Black Velvet Band’, ‘Seven Drunken Nights’, ‘Molly Malone’ ali ‘Whiskey in the Jar’ ali nekoliko manj znane, kot je na primer ‘The Leaving of Liverpool’.
Kot vrhunec večera velja izpostaviti kitarista in pevca Seana Cannona, ki je pred kratkim praznoval svoj 79. rojstni dan. Čeprav se gospodu že nekoliko poznajo leta, slednji še vedno premore odličen tenor, s katerim nam je tudi tokrat prepričljivo dokazal, da se The Dubliners niso zmotili, ko so ga povabili v svoje vrste. Prav tako me smemo spregledati njegove skromnosti in hvaležnosti, da lahko še vedno stoji pred publiko. Da lahko ohranja zapuščino, ki jo je tekom let (so)ustvaril z zasedbo. Pri omenjanju vrhuncev ne smemo spregledati niti vsestranskosti instrumentalista Garryja. Kaj vse lahko slednji izvabi iz glasbil – neverjetno.
Kvartet nam je v sklopu svojega nastopa pripravil spodoben koncert in dokazal, da navkljub letom še zmeraj premore igriv mladostniški žar. Stvar, zaradi katere njegovi člani tudi po več desetletjih še vedno radi nastopajo in pri tem izpadejo pristno. Ko znova in znova dokazujejo, da so leta stvar, ki vpliva zgolj na mehansko plat telesa; če veste, kaj mislim.
Če imate možnost, zasedbe ne zamudite v živo.
Do naslednjič!
