Angleško ime skupine in slovenski naslov albuma, a brez skrbi, tudi besedila so v slovenščini in tako bo tudi ostalo, saj je njihova glasba dovzetna za čutne izpovedi in zavite metafore o čustvih ter življenjskih resnicah. 8. decembra 2018 so ga izdali, plošček pa nosi deset skladb, ki sledijo zgodbi in se povezujejo, čeprav na prvi posluh delujejo le delčki v mozaiku.
Ta na koncu postane celotna slika, zvočna podoba in občutek. Zasanjani so in o tem tudi pojejo, besedila pa so velikokrat zrelejša od njihovih rojstnih letnic.
Dolgo časa sem se spraševal, o kakšnem glasbenem žanru govorimo, toda prepletanj je preveč, da bi predalčkali. Mogoče jim res lahko rečemo alternativni rokerji – vsaj tako so se oklicali sami na nekem zgodnjem intervjuju v njihovi karieri v nastajanju. Kljub hitremu vzponu, ko so pred leti zmagali na praktično vseh glasbenih natečajh, kar jih imamo pri nas, pa se je nato skupina malce umaknila, saj so razumljivo potrebovali čas.
Vzeli so si predah, da ugotovijo, kaj želijo, v katero smer bodo šli in kakšno glasbo bodo ustvarjali. Sedaj pa so uradno nazaj s prvim albumom, ki je že lep nakazatelj njihove kvalite, predvsem pa kaže potencial, da se še lahko razvijejo. Predvsem pri zvoku imajo še veliko manevrskega prostora, a čeprav si želijo v prihodnosti eksperimentirati z raznimi efekti, podobne strategije odsvetujem. So namreč tako raznoliki, iznajdljivi in off beat že sami po sebi, da bi se njihova melodika znotraj vrtenja gumbov na mešalni mizi lahko hitro izgubila. Še boljši refreni bodo prišli sami od sebe, ko bodo imeli več nastopov. Idej za naslednjo zgoščenko, pravijo, je že dovolj.
Infected so: Katja Zinrajh – glavni vokal, Jure Pišek – solo kitara, Taja Islamovič – ritem kitara, Gašper Bračič – bas, Jure Kovačič – bobni
Malo in po malo smo okuženi z njihovo glasbo, na moji playlisti pa so se znašli, ko sem jih slišal v živo. Koncert je vseeno nekaj drugega. Pravijo, da lahko včasih skladbo, predvsem pa besedilo spišejo v samo nekaj minutah. Časti vreden podvig, saj so prav besedila enako pomembna in dobra, kot je njihova avtorska glasba. Vsi inštrumenti so na točno svojem mestu in delujejo povezano. V funky zvoku s pridihom jazza, v katerem vsi odlično uspevajo in imajo močno predznanje, je pomembno, da vsak del mašinerije deluje kot namazan. Glasba bazira na basu in bobnih, kar pa smo videli tudi na akustičnem špilu v domžalskem Blunout klubu, so enako dobri v izštekani verziji. Da album prenese tudi akustično izvedbo, pove veliko o trdem jedru pesmi.
Najbolj znani do sedaj sta ‘Čustveni lonec’ in ‘Miselne ceste’. Prva je ljubezenska, ampak na prvo poslušanje tega ne bi ugotovili; šele ob branju se lepo vidi, kako se igrajo z besedami, podobami in se ne bojijo kdaj pa kdaj usekati tudi mimo. Če jim uspe, pa še toliko bolje. Ostajajo drzni in eksperimentalni. “V mojih mislih vsak dan, hodi po mojih mislih le on sam. Res polepša mi dan in prikrajša pot do najlepših sanj. Upam, upam, da moj čustveni lonec je ta prav golaž, poln vsega, vsega, kar ti rad imaš. Upam, upam, da moj čustveni lonec je ta prav golaž, poln vsega, vsega, kar ti rad imaš. Do ušes zaljubljena vanj, ampak ne pridem do spoznanj, da je konec, da je moj čustveni lonec, poln in končan. In končan.”
Seznam skladb: 1. Gospod in gospa, 2. Kviz, 3. Čustveni lonec, 4. Železna srajca, 5. Skozi moje oči, 6. Miselne ceste, 7 .Nahrani me z besedo, 8. Krivec, 9. Bejbi, 10. Duše brez teles
Medtem ko “ceste misli” vodijo v neznano vesolje, čemur sledi tudi kvaliten videospot. “Misel, ki tava. Telo, ko plava. Občutek, ki traja. Tudi, ko žalost del cest ostaja. Misel, ki tava. Telo, ko plava, Ta razgled, Del mene ostaja.” Ritmična skladba, ki vabi k plavanju v oblakih in je ravno dovolj abstraktna, da ponuja večplastne razlage. Tukaj ne najdemo sporočil na prvo žogo. Saj pravim, preveč zrelo za skupino, ki se šele vzpenja, ampak se ne smemo pritoževati. Glasba je na pravem mestu, sedaj potrebujejo še prepoznavnost in imidž. Da jih ljudje prepoznajo in povežejo z nečem odličnim. Njihove ‘Duše brez teles’ na priemr že prejemajo glasen odziv, publika pa že prepeva pod odrom.