Haiku Garden igrajo glasno in hrupno kitarsko glasbo s primesmi popa, v živo pa jih podprejo tudi sanjave vizualije. Koncertirali so podolgem in počez: Avstrija, Češka, Srbija, Hrvaška, Poljska itd., med drugim nastopili tudi na festivalih v Moskvi in v Liverpoolu. Kino Šiška so ogrevali za velika imena, kot so SUUNS in The Jesus & Mary Chain. Njihov štiklc ‘Rosetta’ iz EP-ja je bil celo izbran kot Song of the day na radiu KEXP iz Seattla.
Prvi dolgometražni album ‘Where If Not Now’, izdan lani pri KAPA Records, je bil deležen številnih odličnih recenzij doma in v tujini. Med drugim je bil denimo v reviji Mladina izbran za domačo ploščo leta, na portalu Muzika.hr pa je pristal na drugem mestu najboljših albumov iz ex-yu regije. Za majsko epizodo oddaje Izštekani na Valu 202 so priredili svoj standardni repertoar v akustično izvedbo in ga prearanžirali. Oddaji je sledilo nekaj dobro sprejetih akustičnih oz. izštekanih koncertov, kmalu pa bo izšel tudi digitalni live album oddaje.
ROCKER.SI: Ali “shoegazze” res izvira iz tega, da kitarist vedno gleda v svoje čevlje? Na tleh ima namreč toliko kitarskih efektov …
HAIKU GARDEN: Tako se je nekako začelo, sploh v 80. letih prejšnjega stoletja. Res imamo veliko efektov, ampak naši komadi stojijo tudi sami zase, kar pomeni, da bi lahko glasbo izvajali tudi brez vseh teh efektov. To smo navsezadnje storili pri Izštekanih. Efekti le začinijo vse skupaj.
ROCKER.SI: Ciljate predvsem na tujino?
HAIKU GARDEN: Zvenimo kot neslovenski band, to slišimo pogosto, ampak mi zgolj ustvarjamo glasbo. Takšno, kot jo poslušamo. Recimo, da je večina glasba, ki jo poslušamo, tuja. To se naravno odraža v našem ustvarjanju. Ni pa druge miselnosti v ozadju. Seveda si želimo v tujino, imeli smo že nekaj turnej, ki so bile zelo uspešne.
ROCKER.SI: Rekli ste, da pri vaši glasbi lahko vpeljete tudi hrup. Ima hrup mesto v glasbi?
HAIKU GARDEN: Hrup ima zagotovo svoj prostor v glasbi, ker tudi glasba nasplošno je neke vrste hrup. ‘Noise’ glasba nas vse zanima, temu posvetimo kar veliko časa in premisleka, pri nas to ponavadi pomeni prostor za improvizacijo. S hrupom podkrepimo dele skladb, ki želimo, da izstopijo. Ustvarimo atmosfero med komadi kot prehod ali vrhunec. Hrup je lahko dodatna barva glasbe ali kot kombinacija efektov ali feedback ojačevalcev.
ROCKER.SI: Tega verjetno ne učijo na programu muzikologije?
HAIKU GARDEN: Ne, ne (smeh). To se moraš naučiti sam doma. Vsi se ukvarjamo z glasbo, tako ali drugače. Eden je tonski tehnik v Gali Hali, dva organizirata koncerte in se prav tako ukvarjata z zvokom, bobnar je v glasbenem založništvu … Ko smo ustanovili skupino, smo iz tega ven iskali druge možnosti zaposlitve. Šele kasneje smo začeli zares delati na tem področju. Če smo že v glasbi, smo rekli, da se lahko tudi preživljamo s tem.
ROCKER.SI: Veliko eksperimentirate. Ima lahko to negativen učinek? Kaj če ne najdete svoje publike oz. je ta premajhna, vas bi to ustavilo?
HAIKU GARDEN: Težko je vedeti. Če je skupini določen zvok pri srcu, še ne pomeni, da je tudi poslušalcem. In potem se sprašuješ, koliko časa vztrajati, ampak po resnici povedano, se nismo spraševali tega. Trenutno smo veseli, kjer smo. Seveda si vedno želimo več, ampak ne bo zaradi tega trpela glasba. Če bomo delali glasbo za širšo publiko, bo to zato, ker si bomo tega želeli. Lahko računamo tudi na več sto poslušalcev pred odrom, seveda, ne postavljamo si omejitev. Seveda je pa lažje v tujini. Pri nas večina preden zares začnejo, že odnehajo. Ogromno je treba investirati. In pomembno je začeti, ko si mlad. Kasneje te ustavi življenje. In pa ostati moraš povezan z drugimi člani v skupini. Skratka, veliko je faktorjev, ki vplivajo na uspeh.
ROCKER.SI: Za album ste izbrali zanimivo naslovnico. Kdo se je igral s to podobo Tivolija?
HAIKU GARDEN: Res gre za podobo Tivolija. Naslovnico je oblikoval Blaž Rojs. Imeli smo idejo vizualno podpreti zvok, ki je na plošči, in on je uporabljal neke zanimive analogne tehnike. Lepil in skeniral je, se igral s sliko in na tak način ustvaril to podobo. Tivoli pa zato, ker je nekaj zelo poznanega in nam je blizu, hkrati pa je malo popačeno in drugačno. Takšna je tudi naša glasba, spevna in blizu ljudem, potem pa jo zameglimo.
ROCKER.SI: Rekli ste, da je za razumevanje pomembna ptica zgoraj. Kaj predstavlja za vas?
HAIKU GARDEN: Bomo kar pustili interpretacijo vsakomur posebej (smeh).
ROCKER.SI: Kaj lahko poveste o projektu ‘Dvocikel’?
HAIKU GARDEN: Gre za super projekt, ki ga dela Layerjeva hiša v Kranju. Združujejo namreč po dva umetnika ali dve skupini, ki ju zaprejo za en teden v njihov stolp oziroma prostor, kjer imajo koncerte. Zares posebna izkušnja. Eden teden smo spali tam in vsak dan so nam prinesli hrano … lahko smo delali, kar smo želeli. Mi smo si projekt zastavili kot koncert, kolikor se bo pač materiala nabralo, in to smo tudi izpeljali. Enkrat smo se sicer prej dobili na vajah, in sicer s producentom Dulashom, da smo sploh videli, če se bomo ujeli. Bomo videli, mogoče bomo nastali material tudi uradno izdali.
ROCKER.SI: Na kakšen način ste povezani s synth pop skupino Futurski?
HAIKU GARDEN: Spoznali smo se na muzikologiji, najprej s klaviaturistko Dominiko. Drugače pa preko glasbenega ustvarjanja, potem pa smo ostali v stikih. Nismo še glasbeno sodelovali, si pa redno pomagamo. Oni so malo bolj pop. Mogoče so malo bolj dostopni ljudem žanrsko.
