GRIVA: ‘Kog sam djavola trazio u tebi’ (1983)

Po uspehu, ki ga je v regiji požel izid singla ‘Sitnije, sestro, sitnije’, priredba uspešnice Lepe Brene, je zasedba Griva začela s pripravami svojega studijskega prvenca Kog sam đavola tražio u tebi, ki je izšel pod okriljem založbe Jugoton.

Čeprav gre pri omembi imena Griva za nekakšen prezrt hard/heavy biser, ki je ostal v senci žanrskih velikanov kova Divlje Jagode, za nekakšen regionalni fenomen, ki mu je po uspešno zajetem prvem valu zmanjkala tista ključna pika na i. Tisto nekaj, kar bi bendu omogočilo preboj v višjo ligo, si zasedba vseeno zasluži vaš čas.

Pregled skladb

Bendov prvenec, ki je bil posnet aprila 1983 v studiu Meta sound, vsebuje deset skladb, katere so z izjemo priredbe ‘Sitnije, sestro, sitnije’ nastale v sodelovanju dvojca Zlatko Karavla (besedila) – Josip Sabo (glasba). Plošča je izšla na vinilnem nosilcu zvoka in na kaseti.

Kar se tiče samih skladb, te ne odstopajo od žanrskih standardov tistega časa. Se pravi, spogledovanje z zahodom, podprto s skromnimi finančnimi in tehničnimi sredstvi. Primitivno, vsekakor, sploh ob primerjavi z izdelki, ki so ta čas izhajali onkraj železne zavese. Pa vendar, kot da smo danes, v časih ko že skoraj vsak pametni telefon presega omenjene tehnične možnosti, deležni samih mojstrovin.

Podobno velja tudi za glasbeno plat izdelka. Kajti pred vami se nahaja prvovrsten hard/heavy zvarek brez kančka balasta, ki bi prekinjal albumov tek. Drži, zasedba bi sicer lahko nekoliko nadgradila besedila, a ne bodimo malenkostni. Samo poglejte AC/DC, kdo pravi, da morajo biti vsa besedila globoka in prepojena z najrazličnejšimi alegorijami? Obstaja glasba za globoko razmišljanje, v sklopu katerega si boste lahko znova osmislili življenje, obstaja pa tudi glasba z jasnim sporočilom, ki te, kot pravijo, udari direktno v obraz.

Zasedba Griva je z izidom svojega prvenca dokazala, kako edinstven je bil fenomen jugoslovanskega hard rocka in heavy metala iz prve polovice osemdesetih. Ko so pionirji s skoraj ničnimi sredstvi in neverjetno voljo orali ledino ter dokazovali, da umetniške scene socialistične Evrope niso sestavljale zgolj neskončne vojaške parade in spomeniki najrazličnejšim herojem.

Priporočam!

OCENA: 4,5/5