GORA: ‘Gora’ (2016)

Naslovnica albuma 'Gora'.

Članstvo v skupinah kova Krom, Tide, Leeloojamais in Mary Rose je več kot zadosten razlog, da ob omembi imena Gora zastrižete z ušesi.

Skupina Gora je izdal prvenec ‘Gora’.

Nedavno ustanovljeni trio namreč sestavljajo prekaljeni mački, ki so tako ali drugače vplivali na našo sceno in zato točno vedo, kaj si želijo, ter kar je še pomembnejše, si znajo zadnje tudi vzeti.

Če je sloviti Petrarca svojo Lauro spoznal v francoskem Avignonu, so Kevin, Sergej in David to opravili na koncertih.

Nekaj naključnih srečanj je namreč vodilo do ideje o skupnem sodelovanju, ta do prvih delovnih posnetkov, slednji pa do studijske plošče.

 

Videz albuma

Dotaknimo se najprej debitantovega videza. Črna podlaga v slogu Metallice in z ledzeppelinskim ‘zoso’ slogom napisano ime skupine že od daleč naznanjata, da fantje mislijo resno in da je vsak vstop v svet plošče narejen na lastno odgovornost.

Če iščete trende in nekaj za sproščen popoldanski tek, ste na napačnem mestu. Nič drugačna ni niti ploščina notranjost.

Elegantnost črne in premišljeno nameščeni dodatki, ki poslušalca že pred začetkom opremijo z vsem potrebnim.

O skladbah

Svoboda je že dolgo ujeta v past denarnega sistema, človeštvo pa si pred tem zatiska oči, je več kot očitno sporočilo prve Odpri oči.

Hladen opomin o otopelosti človeštva nam predstavlja tudi Glej naprej. Podobno vsebino nosi tudi Megalodon. Človeštvo, zbudi se, odpri oči in glej naprej!

Novi fašizem se loteva skrite cenzure, ki se dnevno odvija pred našimi očmi. Izbrisana preteklost, poneumljanje množic, propaganda … je sploh potrebno nadaljevati?

Kevin Koradin je član zasedbe Gora.

Panoptičnim Glasovom sledi instrumentalna Antarktika, ki poskrbi, da se slišano dodobra poleže v našo zavest, hkrati pa pripravi teren za vnovično dozo orwellovske poezije.

Vojne, manipulacija in uničenje se zdijo sprejemljivi takoj, ko se poleg njih pojavi bog. A vendar, ali bog res želi, da se v njegovem imenu izvaja toliko hudobije, ali pa je morda vse skupaj le univerzalno človeško opravičilo?

Kdo je bog sledi Draco, edina v angleščini posneta skladba na albumu. Sledita pa ji še Vojna X in Daleč od Sonca.

Gledano kot celota, predstavlja album točno to, kar smo lahko pričakovali od novopečenega tira. Kvaliteten izdelek od glave do pet.

Morda bo nekoga zmotilo dejstvo, da plošča vsebuje le 10 skladb in zaradi tega zveni nekoliko prekratko.

Nekaj je jasno, če bi se v vsakem prvencu skrival vsaj delček Gore, potem bi bila slovenska rockovska scena nedvomno boljša.