Florence Welch o treznosti in sprejemanju osamljenosti

Med turnejo v podporo novemu albumu ‘Hgh as Hope’ je Florence spregovorila o svojem čustvenem potovanju. V pogovoru je veliko bolj sproščena in lahkotna kot v svojih pesmih. Skozi besedila pa odkriva svojo dušo in govori o prehranskih motnjah, srečevanju ljudi na ekstaziju in iskanju ravnovesja med srečo in depresijo. 32-letnica ima za seboj že kar burno zgodovino.

Kaj je tvoj največji strah?

Bojim se letenja. Skoz leta je bilo že toliko prijaznih stevardes, ki so držale mojo roko med turbulenco, da sem jim morala napisati pismo in se zahvaliti. Ko se vrnem s turneje, se lahko bojim odprtih prostorov. Ko si dovoliš, da si tako ranljiva pred toliko ljudi, postane čudno hoditi po ulici. Že pogled enega človeka me lahko spravi ob živce.

Si se tako počutila tudi preden s postala slavna?

Ta pretirana občutljivost je bil tam že takrat. Mislim, da ni pomagalo, da sem postala slavna. Vedno rečem menedžerju, naj me ne naredi več bolj slavne.

Pred kratkim si si dala delati tatu “Always Lonely.” Zakaj takšen napis?

Zato, ker sem bila zelo žalostna. To je bil težak ćas v mojem življenju. Ravno sem končala zvezo. Niti ni bilo preveč dramatično, ampak sva naredila to, kar je bilo najbolje za naju. Najbližji odnos, ki sem ga imela v življenju, je bil tisti z glasbo.

Sedaj si trezna. Kdaj si nehala piti?

Začetek februrja, pred štirimi leti. Bila sem ekstremni alkoholik, kar je bil velik del moje identitete. Glasba in alkohol – to sta bili moji dve ljubezni. Ko sem nehala, sem se počutila, kot da sem razočarala rock duha, saj nisem imela več moči. Bila je gromozanska odločitev. Hočem biti zdrava in rabila sem spremembo. Vedela sem, da bom drugače umrla.

Katera je tvoja največja razvada?

Ne morem se upreti starinskim oblačilom, knjigam in popijem ogromne količine kave.