Po petih letih kreativnega počitka se na sceno s polno paro vračajo švedski gothic doom metalci Draconian in sicer s svojim sedmim studijskim albumom Under A Godless Veil. Glasbo zasedbe bi lahko opisali kot zvočni miks dveh občutkov; melanholičnosti in jeze, ki sta ujeti v angelskih vokalih Heike Langhans in deathmetalskem kruljenju Andersa Jakobssona, ta kombinacija pa ustvarja most med melodičnostjo in kitarsko ostrostjo, oboje pa je pospremljeno z epsko orkestralno glasbo, ki vzdušju doda kanček tragičnosti.
Under A Godless Veil že v uvodni pesmi Sorrow of Sophia nakaže smer, v katero se bo nagibal album; poslušalca naprej nagovori Heike z apokaliptičnimi prerokbami, katerim sledi ostro, a še vedno melodično kričanje Jakobsonna, pesem pa spremljajo počasen tempo, izrazito otožno vzdušje ter kitarsko grmenje, ki se na vsake toliko časa upočasni in jezno hitrost nadomesti s počasnim obupom. Draconian s svojo formulo spominjajo na najboljša leta legendarnih My Dying Bride, vendar jih ravno raznolikost v vokalih ter posebna dinamika posamezne pesmi dvigajo nad povprečje.
Ker je v osnovi govora o gothic doom metalu, je priporočljivo, da si za poslušanje albuma vzamete čas in poskrbite, da med zvočnim potovanjem ne boste zaposleni še s čim drugim. Under A Godless Veil je zahteven album, ki zahteva nekoliko več koncentracije, kar pa niti pod razno ne pomeni nekaj slabega. Draconian sledijo zmagoviti formuli in ni razloga, da bi jo spreminjali; Under A Godless Veil pa je plošča, s katero zasedba samozavestno ostaja zasidrana na sceni in uspešno jezdi na valovih osamljenosti, obupa, temačnosti in tudi drobnih simboličnih luči upanja.
Ocena: 4/5