Minuli petek so se v sklopu turneje v Ljubljani prvič ustavili the Dire Straits Experience, nedvomno najboljši cover bend kultne zasedbe Dire Straits. Vodi jo izvini saksofonist Chris White, pri projektu pa so se mu pridružili še Terence Reis, Tim Walters, John Maul, Rob Taggart, Paul Geary in Andrew Hawkins.
Čeprav je od dokončnega razpadla originalne zasedbe minilo že skoraj 25 let pa glasba zasedbe Dire Straits živi naprej. In sodeč po razprodani mali dvorani Hale Tivoli je med oboževalci še danes izjemno priljubljena.
Zasedba Dire Straits je v slabih 20. letih delovanja izdala (le) 6 studijskih albumov, a so ti pustili močan pečat na rock sceni. Za svoje delo so prejeli tudi več nagrad in nominacij. Njihove skladbe pa niso samo samo sezonski hiti, temveč rock klasike ob katerih smo odraščale generacije. Zvokom največjih uspešnic te blues – rock zasedbe smo lahko prisluhnili tudi v Hali Tivoli.
Zasedba se je publiki predstavila s skoraj triurnim koncertom, ki se je začel nekaj po osmi uri. Repertoar pa je obsegal skladbe iz vseh studijskih albumov. Postregli so tako z osemnajstimi najbolj kultnimi skladbami in nas popeljali v čas originalnih Dire Straitsov.
Osebno spadam v tisto generacijo, ki je žal zamudila originalno zasedbo. Sem pa tudi nekdo, ki je odraščal ob njihovi glasbi in sem si tako ustvarila izjemno visoka pričakovanja. Precej neupravičeno, saj gre za skupino, ki razen izjemnega Chrisa Whitea ne vključuje drugih članov, ki so sestavljali originalno zasedbo. Torej lahko razumete moj skepticizem.
The Dire Straits Experience so večer začeli dramatično. V popolni temi in z gromom. Grom, ki nas je pravzaprav uvedel v eno bolj kompleksnih, in meni osebno najljubših skladb, ‘the Telegraph road‘. Že s prvim taktom so me zadeli v srce. In potem je šlo samo še navzgor.
Kot sem že omenila je zasedba postregla z največjimi uspešnicami in zagotovo je vsak od vas slišal ‘svojo najljubšo’. Poleg zgoraj omenjene skladbe smo tako lahko slišali še skladbe: ‘Walk of life‘, ‘Romeo and Juliet‘, ‘Tunnel of love‘, ‘Your latest trick‘, ‘the Man’s too strong‘,’Expresso love‘, ‘So far away‘, ‘Private investigations‘, ‘Why worry‘, ‘Where do you think you’re going‘, ‘Once upon a time in the west‘, ‘Two young lovers‘, ‘On Every street‘. Seveda pa večer ni minil brez ultimativnih uspešnic kot so: ‘Brothers in arms‘, ‘Sultans of swing‘ ter ‘Money for nothing‘. Skladbe, ki nikogar v dvorani niso pustile ravnodušnega.
Bil je torej čas za odhod, čas za slovo, a pred tem nam je bend zaigral še eno. Poslovili so se s skladbo ‘Going Home: Theme of the Local Hero‘. S skladbo iz leta 1983, ki se nahaja na prvem samostojnem albumu Marka Knopflerja.
Pravzaprav celoten koncert ni vseboval nepotrebnega govora temveč se je v celoti skoncentriral na glasbo. Chris je v celem večeru spregovoril le nekajkrat. Prvič nekje na sredini koncerta, ko je pozdravil zbrano publiko. Povedal nam je, da so tokrat prvič obiskali Slovenijo. Da so sicer imeli kar nekaj dela ampak so zdaj tu. In upajo, da se še vrnejo.
Med koncertom je tudi izjavil, da si je sicer dolgo želel, da bi glasba Straitsov živela naprej. Vendar vse do Reisa ni našel nikogar, ki bi lahko stopil v čevlje Marka Knopflerja. Vse pa se je spremenilo, ko je srečal Reisa, ki odličen pevec in kitarist, poleg tega pa je njegov glas neverjetno podobnim Knopflerjevemu.
Pravzaprav so The Dire Straits Experience upravičeno najboljši približek originalu. Skladbe so, vključno z instrumentalnimi deli, dodelane do potankosti in jim ne odvzamejo ničesar. Določeni (kitarski) deli so sicer upočasnjeni in prilagojeni, a moramo vzeti v zakup, da na odru ne stojijo več mladeniči in da Terence Reis pač ni Mark Knopfler. A gospodje na odru nedvomno uživajo ob igranju, Terence pa se odlično znajde v vlogi, ki mu je bila dodeljena. Pravzaprav gre za izjemen poklon originalni zasedbi.
A brez skrbi, tudi Marku Knopflerju boste lahko prisluhnili že letos poleti, saj bo 29. junija koncertiral v ljubljanskih Stožicah.
