Nadobudni rockerji, nabrani iz Ljubljane, Šmartnega ob Paki, Polzele in Celja.
ROCKER.SI: Na vašem FB-profilu se opisujete kot eksotični venetski rock band, lahko kaj več o tem?
Boštjan: Venetski zato, ker smo nekoč prebrali, da naj bi Slovenci izhajali iz Venetov (ime za več antičnih indoevropskih ljudstev, op. p.). Čeprav je bilo vse skupaj sprva mišljeno kot šala, je zadeva ostala. Pridevnik eksotični smo dodali zaradi naše geografske lokacije, saj se nahajamo na Balkanu, čigar rock je z vidika tujca drugačen, eksotičen. Čisto na kratko pa bi se lahko opisali kot slovenski rock bend (smeh).
ROCKER.SI: Marca leta 2012 ste izdali svoj debitantski album, marca 2014 njegovega naslednika, letošnji marec pa je ostal prazen. Ste prekinili tradicijo vsakega drugega marca ali pa je šlo pri vsem skupaj zgolj za naključje?
Robi: Trenutno pripravljamo tretjo studijsko ploščo, a so se priprave zaradi akustičnega sodelovanja z Juretom Longyko in nekaj vmesnih koncertov malce zavlekle. Nova plošča bo, ne glede na naše izlete v svet akustike, podobna prejšnji, se pravi električna, z vsemi pripadajočimi komponentami. Trenutno imamo pripravljenih sedem skladb, prvi singel pa naj bi izšel še to jesen. Septembra ali oktobra, saj bomo z njim napovedali tudi naš nastop v velenjski Rdeči dvorani, kjer bomo nastopili kot gosti Siddharte. Plošča sama pa bo izšla naslednje leto.
ROCKER.SI: Imate morda že izbran naslov za novo ploščo?
Robi: Namigujemo na King Konga (smeh). V ozadju je velika pozitivna zgodba, ki bo predstavljala rdečo nit plošče.
ROCKER.SI: Boštjan, pred kratkim si izdal singel Male ribe, ki napoveduje tvoj drugi solo album. Kako to, da napoveduješ novi solo album ravno zdaj, sredi priprav tretje plošče? So nekatere ideje preveč »nebojevske«, in jih boš zato izdal samostojno?
Boštjan: Skladbo Male ribe sem ustvaril zaradi sina Gabrijela, ki igra saksofon in je lahko zato tudi sam zaigral zraven. Drugače pa delam solo ploščo tudi zaradi dejstva, da imam kot avtor veliko glasbenih idej, od katerih vse niso primerne za skupino. Fantom pa tudi nočem težiti kot sem jim v času prve plošče (Dirka za notranji mir, op. p.). Če skladba ni primerna za skupino, jo pač posnamem sam.
ROCKER.SI:Kako bi kot relativno mlad band opisali stanje na slovenski glasbeni sceni? Je ta, sodeč po vsebini radijskih valov, sploh naklonjena rocku?
Robi: Slovenska radijska scena nam je bila ob začetku kariere naklonjena. Tu bi izpostavil predvsem Val 202, Radio SI, Radio Celje in Radio Koper, kjer resnično cenijo slovensko glasbo. Nekaj naklonjenosti smo bili deležni tudi s strani televizije, a bistveno manj. O naklonjenosti komercialnih postaj pa raje ne bom izgubljal besed, saj tam veljajo drugačna pravila.
Boštjan: Treba je ločiti več vrst glasbene scene. Ena je radijska, druga televizijska, potem imamo še festivalno in gostilniško … scen je veliko in vsaka je zelo specifična. Najbolj zaskrbljujoča se mi zdi komercialna radijska scena. Še nekaj let nazaj so imele postaje lestvico najbolj predvajanih skladb, kjer je bila polovica tujih, polovica pa domačih. Dandanes pa je to ločeno, ena domača in ena tuja. Pri vsem skupaj me najbolj skrbi dejstvo, da se predvajajo le skladbe iz angleško govorečih držav. Zakaj skoraj nikoli ne slišimo španskih skladb ali kakšne afganistanske? Človek zaradi vsega skupaj dobi občutek, da so le »Angleži« tisti, ki znajo ustvarjati glasbo.
ROCKER.SI: Kaj si mislita o nedavno sprejetih glasbenih kvotah, ki naj bi pomagale slovenski glasbi?
Boštjan: Kvote se mi zdijo pomembne za obstoj slovenskega jezika, saj bo v nasprotnem primeru naša kultura začela izumirati. Čez 500 let bojo naši potomci govorili le angleško. Če želimo obdržati slovenski jezik, mu moramo tudi nekaj dati. Tisti, ki pravijo, da slovenske glasbe ni dovolj, se motijo. Pred kratkim sem s pomočjo podatkov na SAZAS-u izračunal, da bi lahko slovensko glasbo nepretrgoma predvajali skoraj devet let, in to če bi vsak komad zavrteli samo enkrat.
Robi: Razumem tudi urednike, ki pravijo, da vsa slovenska glasba ni dobra.
Boštjan: Se strinjam, a vseeno bi morali biti tolikšni lokalpatrioti, kot so Hrvati. Ko prestopiš njihovo mejo, ti je takoj jasno, da si na Hrvaškem. Ko pa prideš v Slovenijo, se ti zdi, da si v anglosaški provinci. Nedopustno se mi zdi, da ljudje ustanavljajo radijske postaje zgolj zaradi kapitala. Svoboda, ki jo imajo naši radii, se mi zdi pretirana. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi sedaj, ko se začenja šola, našim založbam dovolili nekontrolirano tiskanje učbenikov? Vem, da ima vsak izmed nas svoje mnenje o tem, a sam sem zaveden Slovenec, ki mu je mar za materni jezik. Zakaj ne moremo ustvariti nekakšne glasbene protiuteži, podobne tisti, ki so jo ustvarili naši južni sosedje?
