BLU.SINE: ‘Nekaj golote je prisotne predvsem iz uporništva’

Blu.Sine so se javnosti prvič pokazali maja 2009 v Orto baru, med najvidnejše uspehe skupine pa sodi sodelovanje v oddaji Televizije Slovenije NLP v tekmovalni rubriki Glasbiator, kjer so se prebili vse do finala, in uvrstitev na kompilacijo »Val 012 – Imamo dobro glasbo!«. Jeseni 2014 je izšel prvi album Can You Hear in Color? z dvanajstimi avtorskimi skladbami, ki je prosto dosegljiv na spletu, ter videospota za skladbi Pretežko srce in Preslikava. Kmalu po izdaji albuma je skupina nastopila tudi v Aritmičnem koncertu na RTV SLO. Žanrsko bi glasbo najlaže opredelili kot trip-hop, sami pa o tem lahko presodite s poslušanjem novega albuma z naslovom ’10’. Pogovarjali smo se s pevko Urško Bajec.

Blu.Sine so zvočne podobe o iskanju, izgubljanju, spoznavanju in sprejemanju, ujete nekje med večno jesensko melanholijo in temno, hladno sodobnostjo.

Urška Bajec – vocals;
Žiga Četrtič – keys, accordion;
Žiga Kroflič – guitars, sampling, theremin;
Bor Hodžić – bass;
Darian Kocmur – drums;

Barvati glasbo in uglasbiti vidno. Spojiti na videz nezdružljivo. Sobivanje valovanj – svetlobnih, zvočnih, vijug peresa in misli. Kolaž preteklosti in sedanjosti, ki si delita mnogo več od prehoda. Sporočilnost estetike in temačnosti zahteva pozornost, da razkrije vsebino; združevanje vplivov avantgardne umetnosti, všečnosti pop kulture in lastnih idej pa mnogo več od apatičnosti in samovšečnosti. Si upate poslušati v barvah, medtem ko svet postaja črno-bel?

ROCKER.SI: ‘Blu sajn’, se tako pravilno izgovori ime vaše skupine in kakšen pomen nosi?

BLU.SINE: S trenutnim kitaristom in klaviaturistom smo iskali ime, in ker smo vsi iz naravoslovnih krogov, smo si želeli nekaj v tej smeri in da bi hkrati izpadlo tudi otožno in melanholično, kar se odraža v naši glasbi. Modra barva, v prenesenem pomenu otožnost, in sine kot sinus. Drugače po značajih nismo tako otožni (smeh). Mogoče imamo določene introvertirane aspekte, ampak ne bi rekla, da smo depresivci (smeh).

ROCKER.SI: Takšne glasbe ne ustvarjate, kadar ste dobre volje.

BLU.SINE: Težko. Za inspiracijo je dostikrat potrebna določena raven melanholičnosti, ampak vseeno gre za izredno angažiran proces, kjer je potrebna velika volja do življenja! Nekateri lažje pišemo, kadar smo malce slabe volje. Veliko lepih pesmi je nastalo na takšen način.

ROCKER.SI: Emma Ruth. Ste ta koncert, kjer se nastopili kot predskupina in kjer vas je na novo spoznalo kar veliko ljudi, dojeli kot odskočno desko? 

BLU.SINE: V trenutni zasedbi smo imeli že kar nekaj večjih koncertov, ampak je nekaj povsem drugega, če si predskupina nekomu, ki je veliko bolj znan in celo svetovno slaven. Na njen koncert so prišli ljudje izključno zaradi nje, ampak so bili istočasno dovzetni še za našo glasbo. Ujeli smo se z našima zvočnima slikama, lepo smo sovpadali. Mitja Kralj nas je povabil, ker je iskal žanrsko podobno skupino, in zdi se mi, da nam je uspelo. Pri nas je malo takšnih skupin.

ROCKER.SI: Trip hop. Zdaj sva že kakšen korak stran od rocka, pa vseeno, zasedba na odru je v podobni postavi. Na prvi pogled ste kot rock skupina.

BLU.SINE: Nisem zaznala veliko sorodnih skupin, morda so nas še najbolj primerjali s skupino Melodrom. Zelo klasična postava smo, res kot nekakšen rock band, z malo bolj živimi inštrumenti, kot je značilno za čisti trip hop. Vedno se trudimo biti inovativni z zvokom, zato dodajamo razne matrice, efekte in nove inštrumente.

ROCKER.SI: Zaslediti je mogoče zelo profesionalno organizirano zaledje, od grafik in podob do merhandise opreme. Dva izdana albuma, o sebi pa nimate veliko napisanega. Namenoma?

BLU.SINE: Pogosto nam pravijo, ampak resnica je, da vse snemamo doma. Glasba je za nas hobi in ustvarjamo povsem svobodno. Ne obremenjujemo se s tem, ali bomo kaj zaslužili ali bomo na pozitivni ničli. Zato ni veliko napisanega, ker to ni naš poklic. Za albuma smo si vzeli veliko časa, kar naš pristop dovoljuje. Pri prvem albumu smo izhajali iz želje po tem, da nas slišijo in da bi imeli izdelek, s katerim bi se lahko predstavili. Še posebno ponosni smo na vinilske plošče, ki smo jih dali delati. Tiste pa so zares nekaj posebnega! Pri drugem albumu smo bili bolj “profesionalni”.

ROCKER.SI: Pojdiva torej na drugi album z naslovom ’10’, ki je nekako samopojasnjevalni. Se v ozadju skriva še kakšen skrit pomen?

BLU.SINE: Gre za deset skladb, od katerih večina je še sveža, edino dve sta nastali dolgo nazaj, ko smo še snemali prvo ploščo. Najstarejši sta ‘Igra’ in ‘Oktober’. Podobno zasanjani, kot je naša glasba, so tudi naslovi skladb. Potem pa je še en vidik, in sicer od našega prvega koncerta mineva točno deset let, in sicer leta 2009 v Orto Baru. Izdali pa smo ga 10. oktobra! In 10 v dvojiškem sistemu predstavlja številko 2, kar pomeni našo drugo ploščo (smeh).

ROCKER.SI: Naslovnica skriva veliko simbolike. O čem ste razmišljali?

BLU.SINE: Tako v tekstih kot na na naslovnici je veliko različnih pomenov. Nekaj golote je prisotne predvsem iz uporništva, saj se danes pogosto cenzurira napačne stvari in predvsem ne na mestih, kjer bi se moralo. Zato cenzura na očeh in ne kje drugje. Blazno lepa naslovnica se nam zdi, ravno zato, ker zajame naše ideje. Puščica pomeni bolečino in iz roke vzcveti roža. Vse je na svojem mestu.

ROCKER.SI: Kako je bilo snemanje drugega albuma drugačno od snemanja prvega?

BLU.SINE: Takrat smo ogromno energije izgubili z idejami, v katero smer bi zavili. Želeli smo posneti najboljši možni izdelek, ampak smo preveč razmišljali. V drugo je šlo veliko lažje, saj smo bolj uigrani, povezani in razmišljamo na podoben način. Karakterno smo zelo povezani, zato je bilo veliko manj preizkušanja in eksperimentiranja, vse je steklo samo od sebe. Prva plošča je bila narejena tudi v zelo različnih zasedbah, saj smo hitro po tistem zamenjali nekaj članov.

ROCKER.SI: Besedila so napisana izključno v slovenščini. Kako se lotiš pisanja, glede na to, da so misli melanholične, se je težko spraviti v takšno razpoloženje?

BLU.SINE: Nikoli se nisem lotila napisati nekaj veselega (smeh). To se sliši grozno! Takrat, ko čutim, da moram pisati, sem že naravno v takšnem razpoloženju. Velikokrat pišem o isti simboliki, to je dvojina; razmerje “jaz in ti”, kar sem kasneje ugotovila, da zato, ker svet okoli nas pogosto dojemamo “ena na ena”. Takrat je pogovor drugačen, kot če smo v večji zasedbi. Več se zgodi. Druga simbolika pa je “jaz proti drugim”. V besedilih skušam ostati nedefinirana.

ROCKER.SI: Je jesen zate najljubši letni čas?

BLU.SINE: Vsekakor. Najlepše mi je jeseni. ‘Dež’ je besedilo, ki sem si ga želela napisati že dlje. To je oda jeseni. Fascinanten mi je občutek začetek jeseni, ko se prvič pojavi jesenski dež. Ta je čisto drugačen od poletnega, sicer gre za razliko dveh stopinj, ampak je čisto nekaj drugega. Od nekdaj sem se spraševala, zakaj je tako. Življenje dojemam kot ravnovesje vsega in v vsakem trenutku lahko najdeš tako nekaj negativnega kot nekaj pozitivnega. Stvari, s katerimi nismo zadovoljni, moramo pretvoriti v nekaj, kar bo imelo pomen in se hkrati še dobro slišalo.

ROCKER.SI: Dobiš kdaj občutek, da so tvoja besedila napačno interpretirana?

BLU.SINE: Zelo redko se pogovarjam o svojih besedilih, zato nimam občutka, kako so sprejeta. Se mi je pa že zgodilo, da so kolegi izpostavili primerjavo, ki je prej nisem zasledila. To mi je všeč. Ravno zaradi tega, da so besedila dvoumna, se tudi sama prepustim, da me vodi beseda. Poslušam glasbeno podlago in nanjo lepim besedilo, proces poteka v tej smeri. Všeč mi je, ko v starejših tekstih prepoznam nekaj novega. Takrat si rečem, da morda sem pa takrat ustvarila nekaj še bolj imenitnega, kot sem si mislila.

ROCKER.SI: Zgodilo se bo 30. novembra na Metelkovi. Predstavitev albuma. Pravite, da najdaljši koncert do sedaj. Kaj vse pripravljate?

BLU.SINE:  V živo smo do danes odigrali že kar nekaj skladb, ne pa vseh. Nekaj skladb še vadimo (smeh). Naš načrt je, da odigramo celotni album in še polovico prešnjega. Maraton bo. Na Metelkovi se počutimo domače in ponovno je bila to najbolj očitna izbira. Sumljivo veliko odločitev sprejemamo po principu linije najmanjšega odpora (smeh). Razmišljali smo še o Orto Baru, a smo na koncu izbrali Klub Gromka. Smo igrali tudi naokrog, ampak v Ljubljani imamo največjo bazo poslušalcev.