Če govorimo o globalnih slovenskih glasbenikih, potem je zagotovo v ospredju prijetno odštekani in estradni Magnfico. Z živalsko seksi rumeno jakno in belimi hlačami ter latino karizmo se je podal na kranjski oder v nabito polni dvorani Disco Planeta. Le nekaj tednov po tem, ko je navdušil v Stožicah, je tokrat izbral manjše prizorišče zločina (ko enkrat Magnifico opravi svoje). Balkanski pozer je v dveh urah nastopa kar se da starostno mešani in vzhičeni publiki skrajšal večer in ponudil svoj ‘best of’ repertoar. Plesalo in norelo se je. Zibali so se boki in polivali kozarci. Večer je bil popoln.
Magnifico nikoli ne razočara
In dobili smo točno to, kar smo pričakovali in hoteli. Drezanje v prepovedane teme, ki jih Magnifico tako izvrstno zbanalizira in pretvori v karikaturo samega sebe. Primitivnost slovenske družbe, zavita v klic: »Čefurji, spizdite ven!« Človek ima jajca. Nato pa že v naslednjem stavku poje: »Kdo je čefur? Jaz sem čefur!« Lepo naslika poniževalen odnos do priseljencev, a pri Magnificu vseeno vedno ostanemo na strani zabave. Vsi smo čefurji.
Prikupni šarlatan brez glasbene izobrazbe, ki deluje samo na princip ljubezni do glasbe, je našel tisti privlačni šarm, ki ga je krasil na začetku kariere. Tisti, zaradi katerega bi se mu v naročje metala mlada dekleta – no, sedaj pa malo starejša. Magnifico nam je tudi tokrat dal ‘24000 poljubov’, nam predstavil ‘Silvijo’, naučil ‘Marš na Drino’ in nas obmetaval z ljubeznijo. ‘Da ste živi in zdravi,’ se je večkrat slišalo iz njegovih ust, nato pa v svojem značilnem, brezkompromisnem stilu: ‘In da vas vsaj za kratek čas boli kurac za vse!’
Občinstvo mu je sledilo in res nas je brigalo. Magično opita množica je uživala v vseh največjih uspešnicah slovitega slovenskega avtorja, ki nikoli ne razočara. ‘In ko enkrat bom umrl’, ‘Hir aj kam hir aj go’, ‘Halo gospodična’, ‘Ljubljana-Portorož’, ‘Revolution is my Solution’, ‘Land of the Champions’ in številne druge uspešnice. Vročina se je dvigala, dokler ni na odru ostal samo še on. ‘Vem, da dekleta opazujete fante v bendu, ampak ko jih jebe, to lahko opravim sam.’
Disko šlager bi lahko označili priljubljenega kavbojka in balkanskega kameleona. Vzdevkov ne zmanjka, kot njemu ne zmanjka energije. Še danes pa preko svojih koncertov uči zoper nestrpnost in ozkoglednost slovenske družbe. Slovenija potrebuje Magnifica. Da nas vsaj za posamezen večer združi in napolni z upanjem o boljšem jutri, in da nas zavrti v ritmu balkanskega melosa. Ne utruja z moraliziranjem ali politično korektnostjo, ampak pove tako, kot je. »Aleluja! Naj bo ljubezni in sladkega vina, in dovolj denarja in časa za vse! Aleluja, motherfuckers!