Izid novega albuma ‘Apolitical Ecstasy’ (2025) je poleg svežega materiala prinesel še eno, prepričljiv izgovor za ponoven obisk koncerta regionalnega in svetovnega rock heroja Dina Jelusića in soborcev. Letos skupno že tretjič in prvič čez mejo, saj so se Jelusick vrnili v domači Zagreb in do zadnjega kotička napolnili klub Boogaloo.
Oboževalci od blizu in daleč
Nastop se je začel ob 21.10, brez uvodne predskupine, ko je bend izvedel “Jaws of Life”, močno skladbo, ki jo je dodatno zaznamoval Dinov keytar. Impresiven začetek, ni kaj. Sledila je “Died”, ki je s svojo temačno atmosfero in bendovo interpretacijo odlično nadaljevala zajeti val. Za njo se je fokus usmeril na kitarista Kellerja in basista Brodarića. ki sta skupaj zavidljivo pripravila teren za “Acid Rain”, pri kateri je Dino poprijel tudi za tamburin.
Eksplozivnemu uvodu je sledila predstavitev ekipe, kjer se je Dino med drugim zahvalil Josipu Slameku, dolgoletnemu tonskemu mojstru, Vijeku Zuhriću Novakoviću, bivšemu učencu in zdajšnjemu članu zasedbe Greynoise, svojemu očetu in Mirti, ki skrbi za bendove odnose z javnostjo. Ob tem seveda ni pozabil na svoje tri tovariše Luko Brodarića (bas), Ivana Kellerja (kitara), Maria Lepoglaveca (bobni) in številne oboževalce, ki so prišli celo iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Vrhunsko prehajanje med starim in novim
Predstavljanje prvenca je nadaljeval vsem dobro poznani “Healer”, za njim pa je napočil čas za novi skladbi – “How Many Times” in “Seasons”, ki je zasedbi služila kot odličen prehod v “The Great Divide”. Za balado s prvenca, k prepevanju katere Jelusick vselej z veseljem povabijo tudi publiko. Med nastopom ni manjkal niti bobnarski solo Maria Lepoglavca, ki ga je Dino izkoristil tudi za menjavo oprave, saj se je za izvedbo temačnega “Hangmana” vrnil na oder v belem. Sedaj pa je na svoj račun prišel basist Brodarić, ki je publiki dokazal, zakaj je eden najbolj cenjenih basistov v regiji.
Prihod funky bombe “Groove Central” je najavil zanimivo prehajanje med hitrim in umirjenim, kajti njej je sledila krstna izvedba balade “Fool In Rain”, ki v živo zveni še precej bolje, kot na plošči, za njo pa je prišla na vrsto visokooktanska “Chaos Master” in globoka mojstrovino “Torn”.
Posneli so tudi koncertni video
Prepletu “Follow the Blind Man” in “Animal Inside” je sledilo glasno skandiranje »Dino, Dino, Dino«, ki ga je Dino šaljivo obrnil sebi v prid. »Ne, ne – Ivo, Ivo!« in dodal, da bodo morda Ivana Kellerja zdaj klicali Ivo. Valu smeha je sledil bendov prvi singel s plošče Apolitical Ecstasy, “Power to the People”, katerega spot je nastal pred dobrim letom ravno v Boogalooju, pred kratkim predahom pa smo skupaj z bandom posneli še fotografijo za spomin.
Vrnili so se z “Apolitical Ecstasy”, ki predstavlja lep primer eksperimentalne usmeritve novega materiala, sledila pa je vnovična izvedba “Torn”, ki bo v bližnji prihodnosti dobila tudi svoj koncertni videospot. Za konec smo bili deležni še dobro poznanih “Fly High” in “What I Want”, ki sta zaključili slabi dve uri dolg koncert.
Odličen pregled dosedanjega dela z možnostmi za izboljšave
Jelusick so nam tekom večera pripravili spodoben pregled svojega dosedanjega ustvarjanja. Pesmi delujejo, energija prav tako, kakor tudi ideje za nadaljevanje. Morda nekoliko pretenciozno, vendar je res lepo videti, da z Jelusick tudi Balkan dobiva resnega metalskega igralca, ki bi znal z malo sreče tudi samostojno poseči po najvišjih mestih panteona. V isti sapi pa je potrebno dodati tudi, da bi od takšnega dogodka, kot je izid novega albuma, morda pričakovali več ekstravagance. Različne goste, spremljevalne ekrane in podobne teatralne vložke, ki bi, tako kot v lanski Tvornici Kulture, dodatno obogatili koncertno izkušnjo.
Foto: Vito Stričevič