Finska metal zasedba Apocalyptica, ki je nase prvič opozorila že pred 20 leti z mešanico težkega žanra in klasičnih inštrumentov, se je vrnila v našo bližino, in sicer v zagrebško Tvornico Kulture, čudovito dvorano, ki sprejme okoli 1500 obiskovalcev in še nikoli ni razočarala. Tudi tokrat je bil zvok odličen, vzdušje naelektreno in organizacija koncerta brezhibna.
Vrhunski koncert, ki je sledil izdaji njihovega devetega studijskega albuma z naslovom ‘Cell-o‘, je ponudil marsikaj, med drugim nekaj prvič slišanih skladb, malo več starejšega gradiva in pa tudi nekaj pričakovanih priredb skupine Metallica, s katerimi v kombinaciji s Sepultura coverji so pravzaprav zasloveli. Ampak če je tisto najboljše, kar skupina lahko ponudi, priredba drugih metalcev – v tem primeru ‘Seek and Destroy’ ter ‘Nothing Else Matters’ – potem to ne pomeni nič dobrega.
Studijski albumi
- Plays Metallica by Four Cellos (1996)
- Inquisition Symphony (1998)
- Cult (2000)
- Reflections (2003)
- Apocalyptica (2005)
- Worlds Collide (2007)
- 7th Symphony (2010)
- Shadowmaker (2015)
- Cell-0 (2020)
Trenutni člani
- Eicca Toppinen
- Paavo Lötjönen
- Perttu Kivilaakso
- Mikko Sirén
Brez predskupine so bili finski dolgolasci do minute točni po časovnici in se ob 21. uri predstavili lepo napolnjeni dvorani, ki jih je pospremila z intenzivnimi kriki in glasnimi ploski rok. Po vseh teh letih imajo še vedno veliko privržencev, kar je hvalevredno, kajti z njihovim aktom ne bi bilo presenečenje, če bi vztrajali zgolj nekaj let. Zanimiv podatek, da so bili pri nas v Sloveniji kar osemkrat! Prvič že leta 2001, potem drugič na festivalu Rock Otočec, nazadnje pa leta 2015. Stari prekaljeni mački še vedno obvladajo sceno, pa čeprav niso več najbolj zanimivi v pestri koncertni ponudbi. Koncert je bil uspešen in lepo je bilo razbrati, da se zavedajo nekaj; to, kar delajo, ni kar dano ali samoumevno.
Vsekakor predstavljajo rezultat marljivosti in garanja, zanimivo idejo, ki se je po zaslugi aktivnega in rednega koncertiranja obdržala kar dve desetletji. Da so nadaljevali z žganjem klasike oz. s klasiciranjem metala, je pohvalno, ne bi pa rekel, da so presežek v kakršnemkoli smislu. Ne da bi jim delal krivico v smislu kvalitete, namreč sam nastop je bil vrhunski, ampak v smislu atraktivnosti. Tudi za metalce to nikakor ne sme biti “pravi” metal koncert. Ne bi bilo prav. So glasbena točka, vredna ogleda, ampak ne več kot enkrat.
