Bogunov so tekom let postali nekakšna koncertna razvada, ki jo skušam potešiti vsaj enkrat letno. Čeprav je imelo življenje s tem nekoliko drugačne načrte, je pretekli četrtek prinesel možnost popravnega izpita. Za nadaljevanje potovanja, ki se je ustavilo septembra 2020, ko se je v državi zgodilo novo zaprtje.
Akustično ali električno Bogunov ne razočarajo
Priložnost za vnovično snidenje z zasedbo, do katerega je prišlo v prostorih Lok4acije. Lokaciji primerno je zasedba nastopila v akustični izvedbi, sam nastop pa je bil razdeljen na dva dela.
Na dve polovici, v kateri je zasedba umestila star in svež material. Stvaritve kova ‘Jedini sin,’ ‘Nočna zgodba’ in ‘More bijesa,’ ki so postale koncertne stalnice in material s prihajajočega albuma. Iz kopice novitet velja še posebej izpostaviti doorsovsko ‘Vrijeme odmora,’ kjer je za kitaro poprijel tudi pevec Ognjen. Epsko pripoved, kjer se človek lahko samo vpraša, od kje vse zasedba črpa navdih za takšne stvaritve. Kakšne izkušnje so povzročile nastanek takšnih stihov? In pa seveda, zakaj bend ni bolj poznan. Odgovor se verjetno skriva v dejstvu, da gre za glasbo, ki ni ravno radijsko naravnana. Pa tudi večinsko ustvarjanje v hrvaščini je lahko velik dvorezen meč. Sploh če v enačbo vstavimo še značilnosti slovenskega glasbenega trga.
Pri opisovanju poteka četrtkovega koncerta ne smemo spregledati tudi vpliva akustičnih preoblek na skladbe same. Te so namreč v kombinaciji s spremljevalnimi pevkami, Ognenjnovim iskrivo-pikrim ter domiselno postavljenim povezovanjem nastopa in samim ozračjem kluba zasijale v novi luči. Drugače, a še vedno domače. Poznano, vendar še zmeraj enako vznemirljivo kot prvič.
Akustično ali električno Bogunov ne razočarajo. Ostajajo žepni dragulj, ki mu je vredno znova in znova prisluhniti!
