Po ponedeljkovem nastopu v zagrebškem Boogalooju se je Geoff Tate (ex Queensrÿche) ustavil tudi ljubljanskem v Orto Baru, kjer je v sklopu letošnjega Orto Festa predstavil turnejo Operation: Mindcrime – The Final Chapter. V njenem središču je celovita izvedba albuma Operation: Mindcrime (1988); ene ključnih plošč progresivnega metala, ki je s svojo konceptualno zasnovo, družbenokritično zgodbo in ambiciozno produkcijo že ob izidu znotraj žanra postavila nova merila.
Orto Bar, kjer smo ta mesec že obiskali koncerte Bogunov, Pera Defformera in skupine Crvena Jabuka je tokrat gostil večer, posvečen prelomnemu albumu, zato mi ni preostalo nič drugega, kot da bar obiščem še četrtič.
Nemški mojstri power metala
Masterplan je nemška power metal zasedba, ki sta jo leta 2001 ustanovila kitarist Roland Grapow in bobnar Uli Kusch po odhodu iz skupine Helloween. Bend je nase hitro opozoril z melodičnim, a hkrati energičnim zvokom in izrazitimi kitarami. Na evropsko sceno so se izstrelili že s svojim istoimenskim prvencem iz leta 2003, te dni pa se pripravljajo na izid novega albuma Metalmorphosis, katerega izid je bil sprva predviden za 22. maj 2026, nato pa prestavljen na 26. junij.
Foto: Mitja Groznik
Njihovega nastopa se zaradi službenih obveznosti nisem uspel udeležiti, a sodeč po odzivih občinstva je bend odlično opravil svoje delo.
Zimzeleno kvarjenje uma
Koncert se je začel z uvodno antifono “Salve Regina”, ki je prostoru dodala nekoliko temačno vzdušje, nato pa brez odvečnega uvoda prešel v sago o Nikkiju, političnemu demagogu Dr. X-u in sestri Mariji. Že od prvih skladb (“I Remember Now”, “Revolution Calling”, “Operation: Mindcrime”) je bilo jasno, da nas čaka zanimivo potovanje v svet vselej aktualnih medijski laži in vplivanja na javno mnenje … Zanimivo, kako se nekatere stvari tudi po skorajšnjih 40 letih niso posebej (če sploh) spremenile?
A pustimo sociološke razprave o zarotniškem sodelovanju oblasti in množičnih medijih za kdaj drugič. Stari lisjak Tate in soborci nas niso (vsaj ne direktno) obiskali zaradi tega, temveč da nam v celoti izvedejo enega biserov bolj progresivnih odtenkov metala. In še kako kakovostno. Če so skladbe, kot so “Speak”, “Spreading the Disease” in “The Mission”, postopoma gradile tempo večera, je daljša “Suite Sister Mary” ponudila enega izrazitejših vrhuncev prvega dela. Prav tu je pomembno vlogo odigrala klaviaturistka in spremljevalna pevka Claudia McCarthy, ki je s svojim vokalom in dramaturško igro prepričljivo dopolnjevala Tatea in dodatno podkrepila ključne elemente zgodbe.
Foto: Mitja GroznikAlbum Operation: Mindcrime tudi po skoraj štiridesetih letih deluje kompaktno, saj gre za vselej aktualno zgodbo, ki zaradi premišljenih aranžmajev deluje odlično tudi v živo. Zaključek z “Eyes of a Stranger” je zato deloval tudi kot logičen zapiralec prvega dela koncerta.
Pričakovano, a učinkovito nadaljevanje
Po izvedbi albuma je bend posegel še po nekaj največjih uspešnicah Queensrÿche. “Empire”, “Walk in the Shadows”, “Jet City Woman”, pri kateri je Geoff v šali pripomnil, da je Ortov oder najmanjši, na katerem je igral v svoji karieri, in “Take Hold of the Flame” so poskrbele za bolj sproščen zaključek večera.
Bis je prinesel pričakovano “Silent Lucidity”, uvod katere je začinila še ena hudomušna pripomba; češ da gre za pesem, ki nas skoraj vse spominja na kakšen, z ljubeznijo povezan pripetljaj. Za sam konec smo bili deležni še “Queen of the Reich”, s katero se je Geoff ciklično vrnil na sam začetek svoje glasbene poti.
Koncert v Orto Baru ni prinesel večjih presenečenj, je pa ponudil kakovostno in zanesljivo izvedbo kultnega albuma ter pregled največjih uspešnic. Brez odvečnega pompa, a z dovolj vsebine, da je zadovoljil tako dolgoletne oboževalce kot tudi tiste, ki so se z materialom srečali prvič.
Foto: Mitja Groznik