Skupina Crvena Jabuka se trenutno mudi na turneji v čast svoji 40-letnici. Se poklanja štirim desetletjem ljubezenskih balad, spevnih refrenov in žalostink, ki so skozi leta pridobila številne poslušalce. Med aktualno serijo koncertov so znova obiskali Slovenijo, kjer so nastopili v ljubljanskih Križankah, in ponovno dokazali, da so bila naša pričakovanja upravičena in da so še vedno v odlični formi.
Že poletni koncert v izolskem Hangar Baru (koncertopis) je pokazal, da bend tudi v svojem petem desetletju ostaja glasbeno živ in iskren ter odrsko prepričljiv Takrat smo tik pred koncertom imeli priložnost poklepetati z legendarnim Žero (intervju), pevcem in dolgoletnim obrazom skupine, s katerim smo spregovorili o bendovih začetkih, načrtih za prihodnost, prednostih in nevarnostih umetne inteligence, morebitnih ponatisih klasičnih albumov in še marsičem zanimivem.
Razširjeni sprehod skozi 40-letno zgodovino benda
Koncertni večer v Križankah se je začel ob 20.45, ko so na oder stopili dobro razpoloženi Žera in tovariši. Otvoritvena pesem večera je bila ‘Nokturno’ z istoimenskega albuma iz leta 2018, ki ji je sledila ‘Ne govori više’ z albuma U tvojim očima (1996). Že pri prvih taktih je bilo moč prepoznati, da je pred nami poseben večer, saj so bile Križanke napolnjene skoraj do zadnjega kotička, občinstvo pa je sodelovalo ob vsakem verzu. Sledil je prvi skok v predvojno preteklost, z ‘Bježi kišo s prozora’, legendarno skladbo z njihovega prvenca iz leta 1986, ter ‘Volio bih da si tu’ z albuma Tamo gdje ljubav počinje (1989). Nato je napočil čas za ‘Dirlijo’, pri kateri se je Žera za kratek čas vrnil k svojim koreninam za klaviature in z bendom ustvaril prvi vrhunec večera.
Ena najbolj ganljivih točk je bila nedvomno ‘Tugo nesrećo’ s tragičnega albuma Za sve ove godine (1987), ki ga je zaznamovala smrt članov Aljoše Buhe in Dražena Ričla. Oder so ovile luči tišine, občinstvo pa je z mobilnimi telefoni in vžigalniki razsvetlilo prizorišče. Sledil je prehod v bolj vesele vode s ‘To mi radi’, za njo pa čustvena ‘Nekako s proljeća’, posvečena padlim soborcem, kot sta bila Kemal Monteno in Toma Zdravković. Med vrhunci večera je bila tudi ‘Ako, ako’, za njo pa smo slišali še ‘Da nije ljubavi’, ‘Vjetar’ ter ‘Bella Ciao’, ki je bendu služila kot prehod do ‘Moje najmilije’. Pesmi, kjer je sledilo novo presenečenje: Žera je iz množice na oder povabil slavljenko, ki je praznovala 50 let, in ji osebno čestital. O odzivu slavljenke verjetno ni potrebno izgubljati besed.
Repertoar se je nadaljeval z ‘Zovu nas ulice’, ‘Da znaš da me boliš’ ter ‘Ima nešto od srca do srca’. Kasneje so sledile še ‘Jazz ba’, njihova verzija beatlovske ‘Twist and Shout’ (tj. ‘Sviđa mi se ova stvar’), ‘Stižu me sjećanja’ in ‘Ti znaš’. V bolj živahno razpoloženje nas je spet ponesla ‘Nek te on ljubi’, zatem pa izjemna interpretacija legendarne ‘Bacila je sve niz rijeku’, vnovičen poklon preminulemu prijatelju benda Kemalu Montenu. V sklepnem delu rednega programa smo slišali ‘Mirišu jabuke’, naslovno pesem z najnovejšega albuma iz leta 2024, ‘Do neba’ ter epski dvojec ‘Tuga, ti i ja’ in ‘Tamo gdje ljubav počinje’. Tik pred koncem pa še ‘Sa tvojih usana’, ki sta jo pospremili predstavitev članov benda in ‘Tvoga srca vrata’. Redni del se je končal ob 23.00, a seveda občinstvo bendu ni pustilo kar tako oditi. Ob bučnem aplavzu so se vrnili še za bis, v katerem smo slišali tudi ‘Mojca, Mojca’ in ‘100 pijanih noći’.
Retrospektiva, ki je ne gre zamuditi
Skupina nam je v dveh urah in pol pripravila vrhunski pregled svojega dosedanjega ustvarjanja. Združila energijo, čustva in nostalgijo, hkrati pa tudi dokazala, da še niti pod razni ni rekla zadnje besede!
Besedilo: Nejc Zupančič & Tina Pažur
Foto: Nejc Zupančič