Spet so padle zavese nad prečudovitim amfiteatrom Šalate, kjer je britanska rock zasedba Skunk Anansie zapolnila nebo nad Zagrebom z neizmerno energijo – in znova dokazala, zakaj slovijo kot ena najboljših koncertnih skupin. Ko so Skin, Ace, Cass in Mark stopili na oder, se je v zraku začutilo pričakovanje – in to pričakovanje je bilo takoj upravičeno.
Od uvoda z “This Means War”, nadaljevanje v “Charlie Big Potato” in “Because of You” ter osrednji “An Artist Is an Artist” so pokazali, da je skupina tudi po tridesetih letih še vedno vitalna in neposredna. Skinina vokalna moč in karizma so bili očarljivi že v prvih treh minutah, presenetljivo sofisticirani, a še vedno surovi – kot so kritiki potrdili na turneji.
Repertoar je bil izdatno pretehtan na vse plati albuma The Painful Truth: “I Believed in You”, “Love Someone Else” in “God Loves Only You” so dodali osebno refleksijo in dušno globino, medtem ko sta starošolska hita “Hedonism (Just Because You Feel Good)” in “Shame” zavezala občinstvo v čustvenem objemu. Nova pesem “Shame” je prejela dodatno težo konec maja – v živo pa je zadonela kot tema introspekcije in osvoboditve, Skin pa jo je zapela z očitno povezanostjo in prepričljivostjo.
Kulminacija prvih 12 skladb, med njimi “Weak As I Am”, “Animal” in “I Can Dream”, je navdušila publiko, preden se je dobrodošla eksplozija sprožila v “Tear the Place Up”. Skupina je dokazala, da še vedno zna vpreči agresivno strast in politično naboj – z vojaško natančnim ritmom in tesno sinhronizirano igro.
V zaključenem encoru so nas popeljali s “Secretly” in “Cheers”, navdihnjeno zaključili z AC/DC priredbo “Highway to Hell”, nato pa razdrli oder z “Little Baby Swastikkka”, “Lost and Found” in “You’ll Follow Me Down”. Encorski program je vzel dih – tipična praksa za njih.
Skunk Anansie v Zagrebu so bili močni, strasti polni in avtentični. Skin je občinstvo vodila skozi emocionalni vrtinec – od besa do razorožitvene nežnosti, skozi politično izpostavljenost do čiste, nefiltrirane rock poezije.