V sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS je izšel album violinistke Lalite Svete z naslovom Silhouettes, ki ga najdete na www.zkp.rtvslo.si in na svetovnih glasbenih platformah. Nanj je glasbenica uvrstila skladbe: Partito za violino solo in Sonato za violino solo, No. 2 (Silhouettes) Tomaža Sveteta, Ciaccono Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v d-molu, No. 3, Op. 27 (Balada) Eugèna Ysaÿa in Sonato v f-molu, No. 1, Op. 80 Sergeja Prokofjeva, pri kateri jo na klavirju spremlja Evgenij Sinajski.
Zakaj je ob očetovih izbrala ravno te skladatelje in ta njihova dela, Lalita pojasnjuje z naslednjimi besedami: „Že v rani mladosti sem se ob poslušanju posnetkov njegovih sonat in partit za solo violino ter violinskih koncertov, pričela navduševati nad deli baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Ob mojem desetem rojstnem dnevu mi je oče poklonil zbirko njegovih šestih sonat in partit z besedami v vzpodbudo: „Desetletni čudežni otrok se je kot eden najmlajših naučil igrati Chaconno!“ Z veliko vnemo sem se skozi večurno vadenje Ciaccone želela poglobiti v skrivnosti Bachove umetnosti. Takrat se še nisem mogla ponašati s takšno stopnjo znanja v smislu igre na violini, ki bi mi omogočala uspešno izvedbo zadanega cilja. Čeprav sem ob igranju naletela na pričakovane ovire, so ure igranja minevale kot minute, ker je vsaka zaigrana nota v meni vzbudila globoko potrebo temeljito seznaniti se s pojmom genialnega znotraj Bachove glasbe. Bach je skozi stoletja veljal kot umetniški vzor za mnoge skladatelje. K enim od teh lahko štejemo Eugèna Ysaÿa, belgijskega virtuoza na violini, pedagoga in skladatelja. Tudi njega je navdihnil ciklus Bachovih sonat in partit, v tej meri, da je v obdobju med letoma 1923 in 1924 napisal Šest sonat za solo violino, op. 27.. Tretja, enostavčna sonata v d-molu, Balada, me je skozi leta najbolj navduševala in kasneje postala sestavni del mojega repertoarja. V letih po moji selitvi na Dunaj se je moja siceršnja afiniteta do opusa sovjetskega skladatelja Sergeja Prokofjeva še povečala. Moj profesor violine in dolgoletni vzornik ter podpornik v glasbenem smislu, Arkadij Vinokurov, mi je takorekoč do popolnosti približal tehniko ruske violinske šole. Hkrati sem se imela preko njega priložnost podrobno seznaniti tudi z rusko kulturo. Leta 2018 sem prvič poizkusila igrati Prvo sonato v f-molu za violino in klavir Prokofjeva, za katero je njegov sodobnik in skladatelj Nikolaj Mjaskovski, potem, ko je Prokofjev njemu in Davidu Ojstrahu v kraju Nikolna Gora predstavil delo na klavirju, upravičeno izjavil: „Genialna skladba. Sploh veste, kaj ste ustvarili?“ Ojstrah je bil mnenja, da „na celem svetu v zadnjih desetletjih brez kančka pretiravanja ni nastalo primerljivo delo za violino takšne lepote in globine izraza.“
Lalita album posveča svojemu nedavno preminulemu učitelju in prijatelju Arkadiju Vinokurovu.
O Laliti Svete
Lalita Svete se je rodila leta 1996 v glasbeni družini na Dunaju. Violino se je začela učiti s štirimi leti na Glasbeni šoli v Mariboru. Leta 2007 je debitirala v okviru Poletnega festivala Lent. Istega leta je v okviru koncertne turneje v organizaciji fundacije »Musik & Jugend« kot solistka nastopala z Zagrebškimi solisti na Hrvaškem, v Liechtensteinu, Avstriji in Sloveniji. Trenutno študira na dunajski Privatni Univerzi »Musik und Kunst« pri Borisu Brovcinu, pri katerem je pred tem z odliko končala svoj dodiplomski študij. Med njene profesorje štejeta tudi Arkadij Vinokurov in Lidija Baich. K nadaljnjemu oblikovanju umetniške osebnosti mlade violinistke so pomembno prispevali mojstrski tečaji pri Vadimu Gluzmanu in Rachel Podger. Od leta 2019 Lalita igra na violino Giovanni Battista Rogeri iz leta 1687, ki ji jo je priskrbel zasebnik.
Kot prejemnica štipendije »Arkadij Fomin« in več nagrad mednarodnih tekmovanj velja Lalita za eno obetavnejših violinistk svoje generacije. Mlada umetnica se z veliko mero posveča predanosti izvajanju skladb znotraj raznolikega repertoarja, ki zajema vsa glasbena obdobja od baročnih skladb do sodobnih glasbenih del. Posebej se posveča krstnim izvedbam del svojega očeta, slovenskega skladatelja Tomaža Sveteta. Z velikim uspehom je leta 2016 v Ljubljani izvedla njegov Koncert za dve violini in godalni orkester, katerega posnetek so kasneje predvajali v okviru programa Radia Slovenija in BBC Radia 3. Njeno umetniško pot je zaznamovalo sodelovanje z orkestri, kot na primer s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom Ena Shaa in z orkestrom Kijevske Kamerate z Valerijem Matyuhinom v vlogi dirigenta. Nastopila je v znamenitih koncertnih dvoranah, kot na primer v dunajskih Konzerthausu in Musikvereinu ter v Koncertni Hiši Avstrijskega Radia, nadalje v Teatro La Fenice, Teatro Malibran, v dvorani Slovenske Filharmonije in v Cankarjevem domu. Leta 2020 je kot solistka nastopila v okviru kulturnega festivala »Carinthischer Sommer« v Avstriji.