Čeprav je prihod moderne snemalne tehnologije v začetku osemdesetih let sprožil pravo poplavo glasbenih zasedb, ki so v prihajajočih letih nato bolj ali manj uspešno iskale svoj prostor pod soncem, se jih lahko le peščica pohvali z več kot štiri desetletja dolgim obstojem in ravno tolikšno studijsko aktivnostjo. Biti nostalgični akt je namreč veliko lažje, kot biti ustvarjalen tudi v kasnejših obdobjih kariere. Izgovori kova ‘oboževalci pač hočejo slišati le hite’ so le poceni izgovor za opravičevanje studijske neaktivnosti. Ne glede na to, da njihovega zadnjega izida ‘Da tebe nije’ letos mineva pet let (nadaljevanje naj bi bilo nared za objavo), spada med zgornje tudi Riblja Čorba, ki je v skorajšnjih petdesetih letih do zdaj nanizala zavidljivih 20 studijskih albumov.
O koncertu
Kot turist ali na kakšen drug način sem Brežice obiskal že večkrat, nikoli pa jih še nisem obiskal zaradi koncerta. Priročen izgovor, da nekaj spet naredim prvič, obenem pa tudi priložnost, da znova prisluhnem enemu najodmevnejših bendov iz nekdanje skupne države -Riblji Čorbi, ki jo že od leta 1978 vodi razvpiti Bora Đorđević. Politična osebnost, rocknroller, predvsem pa poet, ki je ne glede na vse ustvaril kopico brezčasnih klasik, ki znova in znova privabljajo množice poslušalcev.
Nekaj takšnega smo doživeli tudi malo pred 22.00, ko je skupina z ‘Oko mene’ pozdravila prisotne, ki smo že dodobra napolnili prizorišče. S preverjeno klasiko, ki ji je sledil paket dodatnih ‘Ja ratujem sam’, ‘Radiću šta god hoću’, ‘Odlazak u grad’ in ‘Lud sto posto’, ki so sprožile glasno odobravanje prisotnih. Odigrano in odpeto, kot se spodobi, sploh glede na pretekle zdravstvene težave pevca Đorđevića, ki zadnja leta pretežno poje sede. Dobro ali slabo, na koncu smo sami tisti, ki se odločimo, ali bomo obiskali koncert ali ne, vendar mislim, da manj zadihano petje predstavlja primerno kompenzacijo.
Kakorkoli že, uvodnim skladbam je sledila pohvala Brežicam in omemba, da gre za bendov drugi nastop v mestu. Živahnemu začetku je sledil poklon preminulemu basistu Miši Aleksiću, ki so ga člani skupine počastili z izvedbo nove pesmi ‘Dve gitare’. Na repertoarju bi se morala znajti tudi sveža ‘Smrt prilazi s leđa’, vendar je Bora vmes naznanil, da ima dovolj smrt za en večer. Od novega (izdanega in neizdanega) materiala smo lahko slišali tudi ‘Da nije tebe’ in ‘Oči malog psa’, ki jima je sledila vrnitev v preteklost. Sprva z balado ‘Jedino moje’, nato pa z ‘Nemoj da ideš mojom ulicom’, kjer je Bora izvlekel ogrlice in se pridružil tovarišem pri izvajanju pesmi. Živahnejši del koncerta so nadaljevali ‘Rokenrol za kućni savet’, ‘Avionu slomiću ti krila’ in ‘Volim, volim, volim, volim žene’. Šolski primer uspešnice za koncertno sodelovanje med publiko in izvajalcem, ki nikoli ne zataji. Dvourno druženje s skupino je nadaljevala ‘Vetar duva, duva, duva’, ki jo je skupina izkoristila tudi za predstavitev prisotnim, nato pa nadaljevala sprehajanje po preteklosti. Do konca večera smo lahko prisluhnili še ‘Nemoj srećo, nemoj danas’, ‘Dva dinara, druže’, ‘Rekla je,’ ‘Svirao je Dejvid Bovi’, ‘Zadnji voz za Čačak’, ‘Zvezda potkrovlja i suterena’, ‘Ostaću slobodan’, ‘Gde si u ovom glupom hotelu’, ‘Kada padne noć’, ‘Pogledaj dom svoj anđele’, ‘Kad sam bio mlad’, ‘ Lutka sa naslovne strane’, ‘Amsterdam’ in ‘Dobro jutro’.
Riblja Čorba tudi po 46 letih ostaja koncertna atrakcija, ki privlači staro in mlado. Tako v smislu števila uspešnic kot glede samih osvežitev koncertnega programa, ki ni nikoli povsem enak. Seveda, nekatere pesmi pod nobenim pogojem ne smejo manjkati, a v dvourni koncertni format se lahko spravi marsikaj, tudi redke bisere, ki navdušijo tudi (naj)bolj zagrizene oboževalce.
V zaključku bi rad pohvalil tudi organizatorja dogodka KODA events, ki je omogočil odlično koncertno izkušnjo!
