Po več kot dveh letih je v prostorih Zavoda za mladino in šport Trbovlje zadišalo po znoju, ustvarjalni rockerski krvi in trdnih kitarskih ritmih koncerta, na katerem predstavili dve mladi zasavski zasedbi in post-punkerji Pavlov iz Litije ter dance indie rockerji Morvern iz Trbovelj.
Že na začetku velja omeniti navdušujoči občutek ob pogledu na znova napolnjen klubski prostor ZMŠT, kar je dober dokaz, kako je bila trboveljska publika lačna novih koncertov in glede na močno dozo energije je videti, da v teh dveh letih odsotnosti ni izgubila na kondiciji in navdušenju.
Ob 21. uri so koncert otvorili že omenjeni litijski Pavlov. Navkljub nekoliko slabšemu ozvočenju, zaradi katerega ni bilo moč docela razločiti vokala (kar ni krivda pevca, da ne bo pomote) je skupina v slabi uri navdušila s svojo zasanjsko in grandiozno post-punk / rock godbo, pospremljeno z močnim pevčevim grlom, skorajda psihadeličnimi klaviaturnimi vložki ter kitarskim zvokom, ki spominja na zgodnejše obdobje Siddharte, ko je ta še uspešno lovila ravnotežje med alternativnim in spevnim.
Pavlov so na koncertu predstavili pesmi s prvenca Predor ter prepričala z za ušesa privlačnim surrealnim kitarskim rockom, še posebej pa je treba pohvaliti dejstvo, da zasedba piše izredno kakovostna, večpomenska in globoko simbolistična besedila v slovenščini. V zvoku je sicer moč razločiti vplive Joy Division in recimo Editors, toda skupina navkljub temu ohranja prepoznavni stil in identiteto.
Če potegnemo pod črto, so Pavlov s koncertom dokazali, da so eni od večjih upov na zasavski alter sceni, zato se bo tudi moja malenkosti z veseljem udeležila kakšnega njihovega koncerta v prihodnosti.
Po približno slabe šolske ure dolgem so na oder stopili trboveljski Morvern, ki so uspeli napolniti prostor do zadnjega kotička in s seboj pripeljali presenetljivo veliko število zvestih oboževalcev, kar več kot očitno priča o njihovi priljubljenosti v zasavski regiji. Nastop je žal znova pestil slab zvok, ki je delal vokale še bolj nerazločne, nekatere kitarske solaže in akrobacije pa so znale nekoliko načeti živce, kar (spet) ni krivda skupine. Ta je namreč uspela na noge spraviti celoten prostor in poslušalce začarala z nekakšno plesno različico britanskih Arctic Monkeys, katerih zvok temelji na hitrih in živahnih kitarskih ritmih ter razigranem vokalu (kolikor se ga je uspelo pač razločiti).
Avtor te reportaže morebiti ni najbolj primeren ocenjevalec tovrstne godbe, zato je moje mnenje treba vzeti z rezervo; nikoli nisem bil oboževalec indie rock glasbe, ki je dajala poudarek na plesni ritmiki, zato me tudi Morvern niso navdušili tako močno kot preostalo občinstvo in sem se nekje na polovici nastopa začel rahlo dolgočasiti. Da ne bo hude krvi; ta mlačen vtis je bolj posledica mojega nenavdušenja nad tovrstno glasbo, zato – kot že rečeno – jemljite moje mnenje z veliko količino soli. Glede na odziv publike so Morvern svoje delo opravili z odliko in to je najbolj pomembno.
Prvi post-korona koncert je tako več kot uspel. Publika je nazaj, zasavski bendi pa so znova dokazali, da s seboj nosijo neko prav posebno energijo in vsebinsko pestrost, ki jo na domači glasbeni sceni žal precej primanjkuje.
