Malo pred 23. uro so sinoči oder zagorske Garaže zavzeli The Drinkers. Skupina, ki se po skoraj desetletnem premoru vrača z novo skladbo “Ni še umru”, je v Zagorje prinesla tisto, zaradi česar si je v preteklosti ustvarila prepoznavno mesto na slovenski rock sceni – neposrednost, zasavski humor in svoj drink’n’roll. Če je naslov novega singla namigoval, da The Drinkers še niso rekli zadnje, je dobrih dvajset skladb dolg koncert to tudi potrdil.
Od “Mat K.” do “Žeje”
V Garaži niso stavili le na nostalgijo. Koncert so začeli z “Mat K.”, nadaljevali z “Litrom vina” in “Še vedno sem tu”, nato pa skozi večer prepletali lastne skladbe, priredbe in pesmi, ki so skozi leta postale del njihove zgodbe; “Fafala si”, “Rjava podmornica”, “Recidiv”, “F.A.S.”, “Huda baba” in “Pridi”, nato pa je na vrsto prišla tudi aktualna “Ni še umru”.
V drugi polovici koncerta so nanizali še “Ko boš prišla na Bled”, “Privat bog”, “Ko to tamo peva”, “Trboule”, “Bele školjke blues”, “Grda račka”, “Pijemo ga radi”, “10 majhnih jagrov”, “Jutro v Fužinah” in “Alkohol je moj idol”.
Po dvajsetih skladbah večera še ni bilo konec, kajti fantje so se po pozivih publike vrnili še za “Lepe in trezne”, “Slovenaca” in “Žejo”.
Foto: Nejc Zupančič
Inštrumenti so šli nazaj iz groba
Novo poglavje skupine najbolje povzema prav “Ni še umru”. V videospotu člani iz odprtega groba vzamejo svoje inštrumente in ponovno začnejo igrati. Podoba, ki bi bila pri kom drugem morda nekoliko morbidna, je pri The Drinkers predvsem samoironičen komentar lastne vrnitve: “To je simbolična povezava našega comebacka. Da imamo še kaj za povedati, da še nismo umrli. Zato smo inštrumente vzeli nazaj iz odprtega groba in odšpilali par tonov.”
In razlog za povratek? V letih premora se je preprosto nabralo preveč glasbe. Kot pravijo, je bilo papirjev že »dva metra v luft«, zato je bilo treba skladbe spraviti iz predalov in ponovno med ljudi.
Materiala za nadaljevanje imajo dovolj. V kratkem se nameravajo vrniti v studio, še ni pa odločeno, ali bodo nove skladbe izdajali kot single ali jih povezali v album. Ob novi glasbi želijo ponovno odpreti tudi svoj arhiv, saj je v njem veliko posnetega in nekoliko prezrtega avtorskega materiala, ki bi ga lahko predelali ali na novo posneli.
Stara garda, mlajša kri
Tudi zasedba The Drinkers danes ni povsem enaka tisti iz preteklosti. Robert Likar ostaja ustanovni član, med staro gardo je klaviaturist Primož Trebec, ob njiju pa zdaj igrajo tudi mlajši člani. Med njimi so Domen, basist Kristjan in kitarist David. Nekdanji basist Miro zaradi zdravstvenih težav ne igra, skupini pa je dal podporo za nadaljevanje brez njega.
Prav povezovanje generacij je eden od temeljev novega obdobja, ki ga člani opisujejo kot nekakšno glasbeno »krvno nasledstvo«. Kolijev sin Domen ob vokalu sodeluje tudi kot tekstopisec, zato vrnitve ne razumejo zgolj kot obujanje preteklosti, temveč kot “The Drinkers 2.0 z neverjetno močnim fundamentom od prej”, pri čemer poudarjajo, da svoje zgodovine ne želijo in tudi ne morejo izbrisati.
Foto: Nejc Zupančič
Drink’n’roll po zasavsko
Nekaj pa se ni spremenilo. The Drinkers ostajajo zvesti drink’n’rollu. Sami opozarjajo, da izraz nikoli ni pomenil zgolj alkohola. Bistvo je predvsem žur, druženje in pogled na življenje, ki ga spremljata humor in precej neposreden jezik.
Tudi tisto, kar bi poslušalec od zunaj hitro označil za značilni zasavski humor, sami razumejo nekoliko drugače: “Ne humor, življenje, to je to,” so mi odgovorili na vprašanje o svojem izrazu. Besede in šale, ki drugje morda zvenijo kot satira, imajo v zasavskem okolju drugačen pomen.
Sinočnji koncert v Garaži je tako pokazal predvsem, da vrnitev The Drinkers ni omejena na en nostalgičen singel. Nova glasba nastaja, stare skladbe so ponovno na odru, koncerti pa ostajajo jedro njihove zgodbe. Kam bo ta peljala, za zdaj tudi sami nočejo preveč natančno napovedovati: “Mi špilamo vsepovsod, kjer se vidi s trboveljskega raufnka.”