Tilen Stepišnik in Miha Erič sta glasbenika, ki poprimeta za številne instrumente in prav nobena zvrst jima ni tuja. Igrata v mnogih zasedbah in sodelujeta s številnimi glasbeniki. Glasbenika pa sta tokrat združila moči in ustvarila enajst instrumentalnih skladb. Te imamo sedaj priložnosti slišati na njunem prvem albumu z naslovom ‘Dolga pota’, ki je, podobno kot njun skupni videospot, popotovanje v naravo in v neznano. Prijetni zvoki orglic in kitare nas pripravijo do tega, da bi najraje sedli v avto in se odpeljali.
Glasnost do konca in brez ovir. Tudi če zmanjka bencina, mi gremo naprej. Sproščujoča glasba, narejena za poletje, ni pa hudič, da ne bi grela tudi v zimskih mesecih. Pod odejo ob kaminu na sobotni večer. Hvaležni smo lahko, da sta ta dva združila ideje ter ustvarila ta prekrasen niz avtorskih skladb.
Edino, kar bode v ušesa, je taista kvaliteta, ki album tudi odlikuje; breizstopnost melodij in instrumentalni folk rock žanr. To ni album, ki bi ga poslušal vsak dan. Mogoče na manjšem koncertu, kjer je prostor za improvizacijo in pravo “country” vzdušje. Kjer zazveni banjo in se zavrtijo boki.
Včasih glasba postane že malo “težka” in skorajda bluesovska, ampak skladatelja vedno ostaneta na varnem tiru, kjer prevladujeta lap steel kitara in ustna harmonika. Mogoče nista za na komercialni pop radio, sta pa nedvomno primerna za kakšen piknik ali kot glasbena spremljava ob nedeljskem kosilu.
Album je poslušal tudi Vid Šteh:
Priznati moram, da o skupini Smet ne vem veliko, zato nisem bil povsem prepričan, v kaj se spuščam pred poslušanja debitanskega ploščka dueta, ki ga sestavljata multiinštrumentalista Tilen Stepišnik in Miha Erič. Album Dolga pota je v celoti akustičen in obsega zbirko pesmi v stilu countryja in bluesa, dopolnjene z nežnimi kitarskimi solažami in razigranimi ogrlicami, ob katerih poslušalca nemudoma odpeljeta na potovanje skozi prostrana močvirja na ameriškem jugu. Gre za nepretenciozno in preprosto, vendar hkrati toplo in iskreno ploščo, ki znova dokaže, da glasba najbolj zasije, ko sleče svojo kozmetično obleko in prisega na naravni, prvinski zvok. Manj je več in v primeru albuma Dolga pota to še kako drži.
