Sammy je šel v internacionalo! V angleškem jeziku še vedno v minimalističnem slogu (ampak z nič manj težkim zvokom) – “bluzi naprej”. To je njegov drugi studijski album v enem letu (skupno že peti!!), kar je samo še en pokazatelj njegovega načina delovanja. Samuel ustvarja glasbo hitro, kot ta prihaja do njega. Ko se nabere dovolj gradiva, izda album. To si lahko privoščiš, če imaš dovolj talenta, medtem ko drugi bolj ortodoksni izvajalci za ploščo nabirajo moči tudi po več let. Sammy je sedaj že avtomatski in jih “štepa” kot po tekočem traku.
Razumem njegovo potrebo po angleščini, čeprav vztrajam, da je za sporočilnost boljši slovenski jezik. Upam pa, da ga zaslišijo tudi za mejo, ker si to zasluži. Mogoče ga po poti navzgor vidim celo s spremljevalno skupino, nikoli pa ne bi smel biti v skupini kot član. Kantavtor si zasluži svobodo. Na novi plošči, podobno kot na ‘Alpski psihadeliji’, mu še naprej dobro služi raskavi glas, se pa sreča z manjšo težavo. Vse skladbe zvenijo dokaj podobno, če ne celo identično. Seveda je to bolj po zaslugi istega aranžmaja, ker Samuel Blues ustvarja sam in takšnega ga lahko slišimo tudi v živo, čeprav sedaj vse večkrat nastopa v duetu in bo čez nekaj tednov izdal tudi novo ploščo v povezavi z Mihom Eričem, ki bo njegove stihe dopolnil z ustno harmoniko. Skupaj zvenita izjemno in poteza je bila edina smiselna.
Glasbenika imata na odru prezenco v prodornih ritmih, prepletajočih akordih ter slide šovih, do tonskih krikov suverenih, surovih, nežnih in udarnih orglic v blues rock maniri. Veljata za najbolj izvirna in nadarjena glasbenika v mlajših vrstah slovenske rock-blues glasbene scene. Če orglice nikoli ne utihnejo in če se ritem noge s slide kitaro in reskavim glasom ne ustavi, gre zagotovo za bluesovski duet, ki ga sestavljata Samuel Blues in Miha Erič.
Fat Bird 00:00, Alright 02:44, Do it again 05:10, 8AM 09:50, Catch my radio 14:05, Did My Time 19:05, 44 kicks 21:56, If you can’t don’t bother 25:23, What if I? 30:34, True bypass 33:53, Magic arrow 40:27, Mountain life 43:35
Dvanajst svežih skladb, ki so zapeljivo intimne, ne pa toliko originalne in nove, kot bi si želel. To pa ne pomeni, da niso dobre, saj surova tematika njegovih besedil in ‘no bullshit’ prezenca do življenja še vedno ostajata in sta dovolj vabljivi sami po sebi.
Najboljši dve s CD-ja? ‘Do it again’ in ‘Catch my radio’.
Samuel Blues je mlad, vsestransko nadarjen umetnik. Glasbenik, ki prihaja iz okolice Jesenic preigrava avtorske pesmi, delta-blues, grunge in težje ritme. Z nogo tolče po doma narejenem glasbilu. Velja za enega najbolj virtuoznih, izvirnih in nadarjenih glasbenikov v mlajših vrstah slovenske glasbene scene. Vsako njegovo potezo in nadaljno glasbo lahko samo čakamo z odprtimi rokami. Hvaležni, da lahko spremljamo njegov vzpon.
