Navadno delam intervjuje z ljudmi, ki jih ni potrebno podrobno predstavljati. Tokrat pa nekaj drugačnega.
Robert Korošec je človek, ki ima pri rosnih šestindvajsetih letih veliko za povedati. Za sabo ima zavidljivo število gledaliških vlog, je reden gost vsakoletnih koncertov Mestnega gledališča ljubljanskega, kot glasbenik pa se je pokazal tudi v predstavi Neki novi tipi.
V zadnjem času ga lahko gledamo tudi v Eni žlahtni štoriji. Junija pa bo premierno nastopil v muzikalu Vesna, kjer bo odigral vlogo Sama.
Veliko razlogov, zakaj bi lahko dejali, da je Robert Korošec vzhajajoča zvezda igralskega in morda celo glasbenega sveta.
ROCKER.SI: Igral si že marsikje. Katera vloga doslej ti je bila najljubša ?
ROBERT KOROŠEC: To je težko reči. Sem takšen igralec, ki vsako vlogo vzljubim in jo branim do konca. Tako, da o najljubši še nisem razmišljal, ker je vsaka po svoje posebna. Mogoče je Hamlet nekako najbolj moj, saj gre za monodramo, v kateri nastopam sam. Sam, skupaj z režiserjem Danielom Škufco, sem jo tudi ustvaril.
ROCKER.SI: Kako to, da si se odločil ravno za Hamleta, ki je verjetno težek zalogaj za nekoga na začetku kariere?ROBERT KOROŠEC: Vse skupaj se je začelo že v tretjem letniku akademije, ko smo začeli z odrskim govorom in Shakespearom, kjer sem se takoj zaljubil v njegove verze. Hotel sem se poskusiti kot Hamlet, ampak ni šlo drugače, kot da sem ga naredil sam.
ROCKER.SI: Zasledil sem, da si samozaposlen. Katere lastnosti mora imeti igralec, kot svoboden umetnik, da preživi v tem krutem svetu?
ROBERT KOROŠEC: Včasih je potrebno delati tudi kaj, česar si na akademiji nisi zamislil, da bi delal. Nimaš toliko izbire. Sploh tisti, ki delajo najmanj in so samozaposleni, verjetno delajo tudi take stvari, ki jih drugače ne bi. Sem zelo srečen, da imam dovolj projektov, ki so mi zelo blizu in se lahko sam odločam. Nekateri pa imajo res krizo, ker imajo malo dela, tako da jim je na svobodi težko in neprijetno.
ROCKER.SI: Ljudje te večinoma poznajo kot Sergeja iz Ene žlahtne štorije. Kako gledaš na ta lik? Sta si mogoče v čem podobna? V čem se razlikujeta?
ROBERT KOROŠEC: Hm, ‘policaj’ ne bi bil nikoli (smeh). Podobna sva si v tem, da sva za nekoga, ki ga imava rada, pripravljena narediti vse. Je pa v peti sezoni dobil ljubosumne izpade, ki so mogoče upravičeni. Sam nisem ljubosumen tip človeka, tako da sva si v tem različna.
ROCKER.SI: Nekje si dejal, da v Eni žlahtni štoriji igraš s svojimi sošolci. Bi mogoče razkril, kateri so to?
ROBERT KOROŠEC: Ja, to sta Stane Tomazin in Ajda Smrekar. Ko je bila avdicija za četrto sezono, je bila tam tudi Ajda in je bilo zato med nama po štirih letih na akademiji veliko več kemije in zato tudi lažje delati skupaj.
ROCKER.SI: Zadnjič si na Facebook-u objavil fotografijo z zadnjega snemanja. Lahko razkriješ kakšne podrobnosti?
ROBERT KOROŠEC: Tisto je bilo zadnje studijsko snemanje, predvčerajšnjim (18. 4. 2017) pa smo imeli še zadnje snemanje na lokaciji. Veliko je zabavnih stvari s snemanja. Vedno se zgodi, da kdo kaj narobe pove in to postane takoj smešno. Jaz sem en mesec na koncu vsakega kadra umrl. Ko smo končali sceno in se je režiser zadrl »umri« in potem sem na različne načine umiral. Upam, da to pride kdaj v javnost, ker je res zabavno.
ROCKER.SI: Kako to, da si se sploh odločil za sodelovanje v Eni žlahtni štoriji?
ROBERT KOROŠEC: Zaradi pridobivanja izkušenj. Na akademiji smo imeli predmet Igra pred kamero. Pred Štorijo sem bil pred kamero zelo malo časa, tu pa se serija snema vsak dan. Tovrsten trening se mi zdi za slovenskega igralca nujen.
Pritožujemo se, da slovenski filmi niso taki, kot bi morali biti, vzrok pa je ravno ta, da je na akademiji na tem premalo poudarka. Medtem ko smo z gledališkimi režiserji vsak dan štiri leta, smo pred kamero en semester eno uro tedensko, kar je absolutno premalo.
ROCKER.SI: Ena žlahtna štorija je po žanru romantična komedija z elementi drame. Ti je ta žanr blizu ali bi se raje poskusil v kakšnem kriminalnem trilerju?
ROBERT KOROŠEC: Da bi nastopal v kriminalnem trilerju, bi bil pa res srečen. Obožujem recimo danske serije, kjer so Danci po domače povedano »pritegnjeni«. Pred kratkim sva z dekletom gledala neko islandsko serijo, in to je res izjemno. Vse od zgodbe do igralcev, in kako je serija posneta, vse funkcionira. Imajo tudi te naravne danosti, katerih ne da Slovenija nima, ampak že samo dejstvo, da je v ozadju ledenik, ki se stalno premika in grozi plaz, ob tem pa spodaj v vasi preiskujejo štiri umore, je res izjemno.
ROCKER.SI: Bi se mogoče sam odločil za tak projekt?
ROBERT KOROŠEC: Za produciranje takšnega projekta? Za to pa potrebuješ denar. Verjetno bi moral dvajset let snemati serije, da bi imel dovolj denarja za takšno produciranje. Če pa bo kdo slučajno to prebral in bi dal denar, pa brez problema (smeh)
ROCKER.SI: V zadnjih letih si bil redni gost MGL koncertov, kjer si prepeval skladbe Bijelo Dugme. Si tudi sam rocker?
ROBERT KOROŠEC: Seveda. Tisto, kar bi si sam največkrat doma zavrtel, je ravno jugo rock. Takoj za tem, recimo v avtu, imam pa The Doors. Poleg zadnjih so mi všeč tudi The Beatles, ki sem jih med pripravo predstave Neki novi tipi poslušal ves čas. Drugače pa poslušam vse. Všeč mi je tudi Goran Bregović, sploh v petek zvečer, ko človeku sede marsikaj.
ROCKER.SI: Bi izpostavil najljubšo ploščo zasedbe The Doors?
ROBERT KOROŠEC: Recimo, da bi bila to plošča An American Prayer (1978). Sem velik oboževalec Morrisonove poezije, ki sem jo bral tudi v slovenščini. Imel sem idejo, da bi na podlagi slednje naredil predstavo, a se je na koncu iz tega rodil Hamlet. No, saj Morrison je bil nekakšen kaligulasti Hamlet. Resda je to že precej dekadentno, ko je na koncu bral poezijo ameriškemu narodu, ampak on je videl nekaj, česar mnogi še danes ne razumejo.
ROCKER.SI: Z Morrisonovo smrtjo je povezanih veliko teorij zarote. Od tega, da naj bi umrl v nočnem klubu, njegovo truplo pa naj bi nato premestili v kad, pa do tega, da je sam uprizoril svojo smrt in se z begom v osamo izognil prekletstvu slave. Kateri od teh teorij bi verjel ti?
ROBERT KOROŠEC: Zelo rad bi verjel, da je še živ nekje. Ampak to je tako, da ko nekoga obožuješ, si pač želiš, da bi bil še nekje živ. Tako kot tisti, ki poslušajo hip hop in si želijo, da bi bil Tupac še živ. Marsikdo si želi, da bi bila živa tudi Elvis in Lennon, katerih smrti naj bi bili tudi uprizorjeni.
ROCKER.SI: Si kdaj razmišljal, da bi svojo igralsko kariero dopolnil še s pevsko, da bi na primer ustanovil glasbeno skupino?
ROBERT KOROŠEC: Ko smo delali predstavo Neki novi tipi, smo se fantje naučili svoje inštrumente praktično iz nule in nekaj časa še vztrajali, potem pa se je to nekako razgubilo. Imam željo že od otroštva, da bi imel nek band ali pa sodeloval v njem, ampak ni bilo še neke prave priložnosti. Kar se tiče samega petja, mi je to skorajda enakovredno igralski karieri. Zato sem tudi vesel sedaj, ko ustvarjamo Vesno, da se lahko še malo bolj usmerim v petje.
ROCKER.SI: Je poleg The Doors še kateri band, ki je vplival nate, da si odraščal ob njem?
ROBERT KOROŠEC: Poleg The Doors so name vplivali bendi iz nekdanje Jugoslavije. Predvsem Indeksi in Prljavo Kazalište ter seveda Bijelo Dugme.
ROCKER.SI: Imaš mogoče katerega favorita, glede na to da so Bijelo Dugme zamenjali kar nekaj pevcev?
ROBERT KOROŠEC: Tifa. Čeprav je bil v bandu najmanj časa, je nekaj okrog njega. Mogoče ravno zato, ker je bil v bendu najkrajši čas. Pa tudi skladbe, ki jih je posnel, so, roko na srce, zares dobre. Željko Bebek je bil predstavnik klasičnega »rock n` rolla«, Tifa pa je band peljal v neke druge, bolj posebne vode.
ROCKER.SI: Na nedavni Popevki smo videli izsek iz Vesne. Kako potekajo priprave?
ROBERT KOROŠEC: Vsak dan vadimo. Malo plesa, malo petja. Imamo tudi ljudi, ki zelo dobro skrbijo za nas. Miha Krušič dela koreografijo, Željka Predojević uči petje, Vojko Anzeljc je režiser, imamo pa tudi producenta Gorazda Slaka, ki zares skrbi, da vse okrog projekta poteka brezhibno. Moram reči, da prvič delam izven teatra in me je zato Gorazd res presenetil, kako skrbi za ta svoj projekt. Vidi se, da ga ima rad in se tako potrudi, da je tudi nam lažje in se nam zato ni treba ukvarjati s stvarmi, ki nam niso pomembne. Že to, da smo bili na Popevki, se mi zdi super stvar.
ROCKER.SI: Premiera Vesne bo 7. junija. Lahko poveš, kje vse si bomo predstavo še lahko ogledali?
ROBERT KOROŠEC: Zaenkrat bo v Križankah, potem pa mislim, da po vsej Sloveniji. Če bo le zanimanje, kar pa predvidevam, da bo; glede na to, da gre za kulten črno-beli film, mi pa imamo muzikal v barvah.
ROCKER.SI: Nekakšen slogan Vesne je »Kateri genij je dal maturo ravno na pomlad«. Si se tudi ti to spraševal, ko si opravljal maturo?
ROBERT KOROŠEC: Pomlad je res tisti čas, ko nas vse nekako razganja. Pri meni to ni bil takšen problem. Znajo pa biti dnevi, ko zunaj sije sonce, ti pa rešuješ tiste pole, res naporni, da ne rečem stresni.
Sam sem na maturi vse napisal iz prve in po pol ure tudi oddal. Pa ne, ker bi bil tako samozavesten, ampak ker se mi je zdelo, da bo že šlo skozi. Vemo pa, da je matura lažja kot vsi testi prej. Vsi se sprašujemo, zakaj smo se štiri leta gulili matematiko, ko pa je potem toliko lažja. Spomnim se, da sem hotel zgodovino oddati po dvajsetih minutah in so mi rekli, da je zakonsko določeno, da moraš biti pol ure v učilnici; tako da sem potem čakal še deset minut (smeh).
ROCKER.SI: Bi bilo maturo potem lažje reševati, če bi bila postavljena v zimo ali pa jesen?
ROBERT KOROŠEC: Kaj pa vem. Mogoče bi bili pa potem vsi zamorjeni (smeh). Kakor se jaz spomnim druge polovice četrtega letnika, je bilo vse že zelo sproščeno. Vse je posvečeno pripravam na maturo, potem pa kakor se sam odločiš. Pri osemnajstih se človek lahko že marsikaj nauči. Če se ne boš pripravil na maturo, boš pač padel in se moral ponovno učiti.
ROCKER.SI: Še kakšna misel za konec?
ROBERT KOROŠEC: Imejte se radi (smeh). Poslušajte dobro glasbo, pojte si zraven in plešite. Vsako jutro, ko se zbudite, si zabobnajte po zraku svojo najljubšo pesem in cel svet bo lepši.
