
V ljubljanski Galeriji in dražbeni hiši SLOART s ponosom napovedujejo osrednjo spomladansko razstavo ene najbolj odmevnih in globalno prepoznavnih domačih umetniških skupin, ki se na svojih galerijskih predstavitvah ponavadi podpisuje kot Laibach Kunst. Samostojna razstava, katere otvoritev bo 1. aprila ob 19. uri, bo vsebovala serijo izbranih slikarskih del, ki so nastajala med leti 1982 in 2009. Z naslovom razstave, prikladno poimenovane APOKALIPSA IN OSTALE ZGODBE, se Laibach Kunst nanaša na aktualni čas, obenem pa se z razstavljenimi deli vrača v lastne vzgibe preteklosti.
O razstavi
Poglavitno delo razstave predstavlja monokromatski tetraptih, ki upodablja znamenit biblični motiv štirih jezdecev apokalipse. Delo je povzeto po istoimenski tapiseriji, ki naj bi jo 1937 ustvaril nemški režimski umetnik Werner Peiner (1897–1984). Skupina je ta motiv kot konceptni vizual prvič uporabila v kontekstu svoje predelave znamenitega albuma skupine Beatles, ‘Let it Be‘, objavljene leta 1989, dobro desetletje nazaj pa je ta monumentalni poliptih ustvarila v tehniki olja na platno. Delo je naslovljeno Eber, Saliger, Dachauer, Keller − štirje jezdeci apokalipse, kar neposredno aludira na istoizvorne psevdonime kolektiva, ki funkcionirajo po principu četvernega anonimnega članstva.
Poleg jezdecev apokalipse ostale zgodbe iz naslova razstave predstavlja pet platen iz serije Restavracija, ki obsega prepoznavne motive, ki smo jih že večkrat zasledili v opusu Laibach Kunsta. Velike, z barvami nasičene slike, vsebujejo prevladujoče podobe delavca – kovinarja, jelena in sejalca. Referenčno polje za ta dela se, z mnogo replikami in transformacijami, razteza že od leta 1982 in 1983, ko so Laibach svoje izvorne slike s temi motivi prvič razstavili v ljubljanski galeriji Škuc.
Njihove retroavantgardistične apropriacije podob se tudi tokrat plastijo in nanašajo na politiko in zgodovino umetnosti. Štirje jezdeci apokalipse in slike iz serije Restavracija, ki jih lahko občudujemo na pričujoči razstavi v Galeriji SLOART, so bile sicer premierno predstavljene leta 2009 na pregledni razstavi Ausstellung! Laibach Kunst − Rekapitulacija v muzeju moderne umetnosti Muzeum Sztuki v Łódźu na Poljskem.
Nedvomno spodbudna in za številne oboževalce stimulativna je premisa, da je razstava prodajne narave. S prvo večjo prodajno razstavo v Sloveniji in v sodelovanju z Galerijo SLOART Laibach vstopa v ospredje novega, urejenega in transparentnega slovenskega umetniškega trga, ki ga sistematično razvija Galerija SLOART.
Poleg petih ekskluzivnih akrilnih slik iz serije Restavracija in štiridelne oljne mojstrovine Štirje jezdeci apokalipse bo pri SLOART na voljo nabor njihovih klasičnih grafik iz serije Rdeči revirji, odtisnjenih na kovinskih ploščah. Čeprav gre za majhno in konceptualno zaključeno kolekcijo likovnih del, gre obenem nedvomno za eno dražjih in potencialno najbolj zaželenih umetniških serij sodobnega slikarstva v Sloveniji, zato je ta razstava odlična priložnost za zbiratelje, da dopolnijo svoje umetniške zbirke z redkimi, toda pomembnimi deli skupine Laibach. Spremni strokovni tekst v katalogu je prispevala umetnostna zgodovinarka Barbara Borčić.
Laibach Kunst na tokratni razstavi predstavlja novejše slike − s tole pripombo. Vse njihove podobe so del koherentne umetniške strategije, imajo dolgo in bogato zgodovino ter večplasten pomen, ki ni nikoli do konca ulovljiv in razrešen.
Prva podoba je bila zgoščena v črnem križu in moči znaka. Sledile so ji druge iz arzenala podob in simbolov Laibacha. Vrsta ikoničnih podob. Tudi tukaj, na razstavi, so razpoznavni motivi: metalec, sejalec, jelen in štirje jezdeci apokalipse. Ko jih Laibach ponovno obišče in reinterpretira, jih prej predrugači kakor (re)konstruira. S tem vsakič znova negira načelo enkratnega in vpelje serialnost. Laibach Kunst je bil prvi, ki je vzpostavil metodo retroavantgarde, ki jo konsekventno gradi vse do današnjega trenutka, prežetega s postopnim apokaliptičnim razkrajanjem, ki nas povratno pelje naprej v preteklost.
Razlaga je bič in ti krvaviš;
smo črni duhovi od tega sveta,
opevamo noro podobo gorja. – Tomaž Hostnik, Apologija Laibach