Skupina Radiohead se po sedmih letih vrača na oder, a pogled na razprodane dvorane v Madridu, Bologni, Londonu, Københavnu in Berlinu še vedno ne razkriva, zakaj so se sploh umaknili.
Odgovor na to vprašanje so člani podali sami – v prvem skupnem intervjuju po letih tišine, ki ga je ta teden objavil The Sunday Times.
“Kolesa so nam odpadla,” pravi Thom Yorke
»Koncerti so bili fantastični, a čutili smo, da se moramo ustaviti, preden pademo z roba,« pojasnjuje Yorke. Zadnji koncert turneje A Moon Shaped Pool so odigrali avgusta 2018 v Philadelphiji. Potem – sedem let tišine. Za bend, ki je s ploščama OK Computer in Kid A preoblikoval sodobno glasbo, se je zdelo, kot da je zgodbe konec.
V resnici razlog ni bil umetniška kriza ali pomanjkanje navdiha. Yorke priznava, da si po smrti Rachel Owen, matere njegovih otrok, ki je umrla za rakom decembra 2016, ni dovolil žalovanja. »Glasba me je fizično bolela,« pove, »vsakič ko sem igral klavir, sem znova podoživljal izgubo.«
Kitarist Ed O’Brien dodaja, da je bil leta 2018 »pravzaprav končan z Radiohead«. Koncerti so bili zanj užitek, vse drugo pa naporno in izčrpavajoče. »Uspelo mi je, a hkrati sem izgubil stik sam s sabo. Nisem več želel živeti tako,« priznava.
Nova energija, stari duh
Turneja A Moon Shaped Pool je trajala od maja 2016 do avgusta 2018 – v obdobju izgube, tišine in iskanja.
Ko so se člani lani znova zbrali na vajah, jih je Yorke presenetilo, da so sploh prišli tako daleč. »Spraševali smo se, ali še zmoremo igrati te pesmi, ali se lahko znova povežemo s tistim delom sebe,« pravi.
Jonny Greenwood razkrije, da imajo seznam 65 pesmi, ki jih bodo za turnejo znova oživili. Skupina bo igrala na odru sredi dvorane, obkroženi z občinstvom – simbolično dejanje ponovnega stika.
Yorke dodaja, da za zdaj ne razmišljajo o ničemer onkraj turneje.
Stara rana: politika, Izrael in umetnost
Radiohead spremlja tudi senca stare polemike. Leta 2017 so nastopili v Tel Avivu, kljub pozivu gibanja BDS (Boycott, Divestment and Sanctions), naj koncert odpovejo.
Proti nastopu so se javno izrekli Roger Waters, Desmond Tutu, Ken Loach in Thurston Moore. Yorke je takrat odgovoril, da je odločitev osebna – Greenwood ima prijatelje tako v Palestini kot Izraelu, njegova soproga pa je arabska Judinja.
Kontroverza se ni polegla. Greenwood je pozneje sodeloval z izraelskim glasbenikom Duduom Tassom, tudi med vojno v Gazi, zaradi česar so bili nekateri nastopi v Veliki Britaniji odpovedani iz varnostnih razlogov.
BDS je po najavi nove turneje znova pozval k bojkotu.
V intervjuju Yorke pove, da ga razprava ne pusti ravnodušnega:
»Ne mislim, da sem slab človek. Ampak pravi kriminalci – tisti, ki bi morali biti pred mednarodnim sodiščem – se smejijo, medtem ko se mi kregamo na ulici in po družbenih omrežjih.« Zadevo opiše kot »preizkus čistosti« in »moderno lovljenje čarovnic«. Greenwood se z njim delno ne strinja: meni, da vlade pogosto izkoristijo bojkot, da bi se še bolj zaprle vase – kar je, po njegovem, še nevarnejše.
Na vprašanje, ali bi danes še nastopil v Izraelu, Yorke odgovori:
»Absolutno ne. Ne bi želel biti niti 5000 milj blizu Netanjahujevega režima.«
Greenwood pa doda, da se ne sramuje sodelovanja z izraelskimi in arabskimi glasbeniki – sramuje pa se, da je s tem nehote razdelil skupino.
Bobnar Phil Selway poudari, da bi upoštevanje zahtev BDS pomenilo konec benda: »Zahtevajo, da se distanciramo drug od drugega. To je nemogoče.«
Radiohead: še vedno skupaj
Pet prijateljev, ki se poznajo že od sedemnajstega leta, danes znova stoji skupaj na odru.
Radiohead tokrat ne spreminjajo sveta – le dokazujejo, da se lahko po vseh zlomih in tišinah še vedno držijo skupaj, preden padejo z roba.