Prismojeni profesorji bluesa 15. februarja v Kranju

Svoj pečat niso pustili le v Sloveniji. (FOTO: Miha Benedičič)
Svoj pečat niso pustili le v Sloveniji. (FOTO: Miha Benedičič)

Prismojeni profesorji bodo spet za bluzili! 15. februarja v Kranju v TrainStation SubArt

Neka slovenska glasbena skupina se je od svojega nultega do četrtega leta imenovala The Đipsiz. To je bil čas, ki je bil potreben za razvoj vseh kvalifikacij, da se preimenuje v skupino Prismojeni profesorji bluesa. Pravzaprav je to pomenilo malo jedače, veliko pijače ter ogromno zlomljenih src ter polomljenih palic, s krvjo premazanih strun ter pretrganih razmerij, od plesnivih kitar do pogoltnjenih orglic ne glede na petek ali svetek. Kar naprej so se valjali po blatu, pločnikih, hodili po ulicah klečeč in proseč naj jim vendarle pustijo odigrati še tretji koncert v Ljubljani tisti dan.

Za honorar so prosili le elektriko in nekaj pekočega za na zob. Legenda govori o domnevnem koncertu v konzervi sardin, a pričevalcev (beri sardin)ni več moč izslediti. Mnogi so menili in še danes menijo, da je bila menjava imena gromozanska napaka. Nekoč jim je nekdo celo rekel: »Preimenovali ste se iz bleščeče zvenečega ameriškega imena v trobesedno spakedranko, ki je ne more pravilno izgovoriti nihče z govorno napako.« Prismojeni profesorji bluesa res nikoli niso ubirali bližnjic.

Hodijo le na smučišča, kjer ne moreš na vrh hriba z zajlo. To je botrovalo temu, da so šele skoraj po desetletju igranja vsepovsod sklenili, da je čas za prvo zgoščenko. To je tista reč, ki je tako arhaična, kot je arhaično njeno ime. Naslovili so jo Family. To je bil najboljši način kako izkazati zahvalo, tistim, ki so jih podpirali že od prvega dne. Prodali so vse, zato so se odločili, da posnamejo še eno,… Štirje jezdeci glasbene apokalipse z ramo ob rami živahno jezdijo na neukrotljivih oslih proti obzorju.

Zasedba:
Miha Erič: ustna harmonika, lap-steel kitara, vokal
Julijan Erič: električna kitara, vokal
Zlatko Djogić: bobni, vokal
Miha Ribarić: bas kitara, vokal