POZABLJENI ZAKLADI: Requiem

Requiem
Requiem

Leto 1995 je bilo v Sloveniji (vsaj kar se tiče rock glasbe) zelo plodno.

Po dolgoletni odsotnosti se je s Takoj se dava dol vrnila Pomaranča, istega leta je s svojim obstojem začela Siddharta, Big Foot Mama pa so takrat izdali svoj prvenec ‘Nova pravila’.

Poleg navedenih je na slovensko sceno vstopil še en igralec, zasedba Requiem, ki je z izdajo plošče ‘MCMXCV, X’ poskrbela, da se maša zadušnica ni končala z besedo ‘amen’.

Današnja epizoda Pozabljenih zakladov je posvečena primorskim Requiem, ki so v času svojega obstoja izdali pet dolgometražnih albumov. Dandanašnji pa nastopajo pod imenom Stare device.

Tokratni izbor je potekal nekoliko drugače, saj se mi je pri komentiranju skladb pridružil tudi ustanovni član skupine, hkrati pa tudi njen motor Marko Slokar.

Pozabljenih 10 skupine Requiem

  1.  ‘Ti in jaz’ 

 

Prvenčev skriti biser, ki ste ga pri oblikovanju albumove časovnice pretkano umestili med skladbi ‘Za denar’ in ‘Hungry For Love’.

Izdelka, za katera mora biti poslušalec ustrezno razpoložen.  Kljub dejstvu, da je od njenega izida minilo že več kot dvajset let, se zdi, da je njeno sporočilo še vedno relevantno. Sladkor, ki se začne na črko ‘h’, bo iz vas tudi danes naredil padlega angela.

Marko Slokar:

Komad je nastal v glavi, brez kitare. Melodija in besedilo sta se pojavila, ko sem na neki skali ob morju razmišljal o tem, da je ljubezen verjetno edina stvar na svetu, ki je močnejša od odvisnosti.

  1. Kraljica noči

Že pri uvodnem riffu skladbe je več kot očitno, da si oboževalec Iron Maiden in Krokus. Da je njihova glasba vplivala na tvoje ustvarjanje, a spet ne toliko, da bi lahko govorili o plagiarizmu. Nedvomen poklon skladbi 2 Minutes To Midnight, a še zmeraj svetlobna leta oddaljen od metode skopiraj-in-prodaj-kot-svoje. Zdi se, da so bila 90-ta res doba kraljic noči in črnih dam?

Marko Slokar:

Bari in bifeji so bili preplavljeni z upanja polnih deklet, ki so v želji po drugačnem življenju navadno prepozno spoznale, da se lahkotno sprejete odločitve kaj hitro žalostno končajo.

  1. Pokopališče

Čeprav se je doba Slokar-Škofljanec (intervju s Sergejem si lahko preberete TUKAJ  končala v slogu Oasis, po gallaghersko, če hočete, je skupina v tem času posnela kar nekaj mojstrovin. Med drugim tudi Pokopališče, ki jo lahko slišimo na razširjeni izdaji bendovega prvenca. Korenine le-te pa segajo 80-ta, ko si bil član zasedbe Brezno zla.

Drugače pa, tudi po 100-ih poslušanjih, ena najboljših skladb Requiem. Zakaj ni skupina nadaljevala v tej smeri? Slovenija potrebuje več Pokopališč in manj Just Another Fool.

Marko Slokar:

Pokopališče je ena mojih prvih skladb, ki sem jih napisal na dah, v 5 minutah. Ko sem bil član zasedbe Kamen spotike (neposredni predhodnik Brezna zla), so me nekateri člani benda izzvali, da si ne upam oz. da ne znam narediti komada iz prve. Ob odzivu, da naj povedo naslov, je nekdo omenil Pokopališče, in čez pet minut je bila skladba narejena.

Drugače pa mislim, da je Just Another Fool v primerjavi z raznimi Centi (Zadnji cent, op. p) in Pompini (Pompin, op. p.) še vedno presežek.

  1. Pozabi na vse

 

OPOMBA: V originalu je skladbo pel Primož.

Zjutraj, ko se zbudiš, mi ta komad navij in vrata za seboj zapri. Nergači kova slovenščina-je-neprimerna-za-pisanje-skladb, kakšen je vaš odziv?

Marko Slokar:

Vse je v metriki. Če ima besedilo ritem, se vokalna linija pojavi skoraj sama od sebe. Naravno. Ko dosežeš to, je vsak jezik primeren za ustvarjanje. Seveda pomaga tudi besedni zaklad. Če to ni narejeno prav (ritmično), ti ne pomaga nobena angleščina.

  1. Križarji

 

Biser s kvazikonceptnega albuma Zadnja molitev (2003). Je bend s ploščo res skušal ustvariti koncepten album, ki pa se mu žal ni povsem posrečil?

Marko Slokar:

Nikakor. Skladbe so nastajale v nekem dokaj hitrem tempu. Bilo jih je celo preveč, tako da sem nekatere potem poklonil takrat izjemno mlademu bendu Metalsteel. Novi svet in Topla je smrt sta primera skladb, ki bi lahko bili tudi na Zadnji molitvi. A ker se mi je zdelo sporočilo skladbe 12 let močnejše, sem prvo prepustil njim. Enako velja tudi za primer Novi svet vs. Križarji.

  1. Gospa

 

Bi lahko rekla, da je uvodni riff skladbe (vsaj bežno?) vplival na Divlje Jagode in njihovo Kap po kap? Drugače pa odličen uvod v vašo tretjo ploščo.

Marko Slokar:

Zanimiva primerjava (smeh, op. p.). Gre, seveda, za naključje, dvomim, da je Zele to kdaj slišal. No, meni je uvod bolj v stilu Billyja Idola, ampak to niti ni važno. Takrat so bile misli bolj usmerjene v besedilo, saj sem želel narediti nekakšen »MILF komad« (smeh, op. p.).

  1. 12 let

 

Pedofilija je eden od problemov sodobnih družb. Še večji problem pa je bila v srednjem veku, ko je bilo v imenu vere dopuščeno marsikatero početje. A pustiva debate o etiki in morali ob strani. Skladba 12 let je ena od dveh pedofilsko naravnanih skladb (poleg Mr. Twister) z albuma Zadnja molitev (2003), ki močno odstopata od ostalih skladb. Kot sem te že vprašal pri skladbi Križarji, ste takrat res želeli ustvariti konceptni album, ki pa je med samim nastankom odstopil od načrtovane poti? Zgodba plošče namreč ni linearna, temveč zelo premešana.

Marko Slokar:

Ne, to je bilo obdobje, ko sva začela sodelovati s Sergejem. Ko ustvarjam, imam v mislih vedno tistega, ki bo stvaritev tudi odpel. Zato so skladbe toliko drugačne, kot če bi bile narejene za Primoža. O konceptualnem albumu pa sem nehal sanjati po plošči Ogenj (1996) – album je bil zasnovan kot konceptni album, a ideje zaradi premalo sredstev žal nismo uresničili. Doma imam še vedno shranjen kompleten scenarij z dialogi, kjer so bile skladbe povezovalni element. Osnovna tema je bila osnovana okrog televizije in njenega vpliva na ljudi.

  1. Slovenska

Sodeč po katalogu skupine najnovejši (in zadnji?) dokaz, da je slovenščina več kot uporabna za pisanje skladb.

Marko Slokar:

Najpomembnejša je ideja, osrednja zgodba. Ko imaš to, vse steče v pravo smer. Če pišeš kar nekaj na pamet, potem, v bistvu, le nizaš stavčne povezave. Navadno prežvečene rime tipa ti-mi, naša-vaša in podobne nebuloze. V besedilu ni bistvena rima, temveč so to zgodba in ritmika ter zmožnost povedati nekaj, kar je vsem na očeh. Z drugačnimi prispodobami, seveda.

  1. Let It Hurt

Kar je bil Primož za slovenske skladbe, je bil Sergej za angleščino. Hitro, udarno in brez milosti.

Marko Slokar:

Res je. Imel sem srečo, da sem lahko delal z obema, ki sta res top vokalista. To, kar si povedal v zvezi z jeziki, drži kot pribito. Let It Hurt pa je v bistvu nadaljevanje zgodbe Mr.Twister. Le da je zgodba tokrat gledana skozi oči naslovnega sociopata.

  1. All Night Long

 

Še en angleški biser. Ob poslušanju slednje in Let It Hurt se človek res vpraša, kakšen bi bil odziv tujine, če bi skupina (pravočasno) izdala ploščo, ki bi bila v celoti angleška? Morda v času po tretjem albumu, ko je Primoža nadomestil Sergej?

Marko Slokar:

Odzivi na Zadnjo molitev, četrto ploščo so bili izjemni. Iz tujine, seveda. In to kljub temu, da plošča ni bila v celoti angleška. V ljubi domovini pa je bil album popolnoma prezrt. Zato je bil tudi namen, da bo naslednja plošča (Fallen Angel) dvojna, povsem logičen.

Na albumu sem želel imeti oba pevca. Primoža, ki bi odpel 10 skladb v slovenščini, in Sergeja, ki bi odpel 10 popolnoma drugih v angleščini.  Ker nas je Primož sredi realizacije projekta (žal) zapustil, smo se odločili, da bo plošča narejena v slogu svoje predhodnice. Uporabili smo, kar je bilo narejeno do takrat.