Po seriji koncertov je sedemčlanska zasedba prav gotovo presenečenje leta v Sloveniji. Sedmerica je že pri rosnih, povprečno 22-ih letih, profesionalno posvečena glasbi, velika večina članov namreč po izobrazbi izhaja iz ljubljanske Akademije in Konservatorija. Takorekoč na začetku glasbene poti jim ne manjka entuziazma, resnosti in posvečenosti glasbi ne eni strani – na drugi pa jih krasi energičnost in sproščenost v živih nastopih ter želja po preseganju okvirjev, ki jim jih morda postavlja okolje. Edina kategorija, v katero lahko skupino Pijammies postavimo, je instrumentalna glasba, za vse ostalo pri njih ni meja. Od Pijammies boste dobili za miganje nalezljivo zmes funka, jazza, rocka in še česa. To fuzijo žanrov nazorno predstavlja prvi singel s dolgometražnega debija ‘Borut’!
Z nami so se pogovarjali Jošt Lampret, Tadej Šepec in Mark Žakelj.
ROCKER.SI: V zasedbi vas je veliko več kot trije. Koliko je rednih članov?
JOŠT LAMPRET: Sedem in naš tonski mojster Oskar Cafnik. Njega štejemo kot člana zasedbe.
ROCKER.SI: To je ravno v nasprotju z logiko čim večjega zaslužka na posameznega člana.
JOŠT LAMPRET: Res, ampak on je v veliki meri zaslužen za to, kar se zgodi na koncertu. Tonski mojster je vreden petdeset odstotkov nastopa, saj poskrbi za to, da nam je na odru udobno. Da lahko normalno igramo, hkrati pa poskrbi za to, da dobro zvenimo za poslušalce.
ROCKER.SI: Splošni poslušalec verjetno ne more vedeti, kaj vse se dogaja za mešalno mizo oziroma kako pomemben je tonski mojster. Glasbeniki se zavedajo?
JOŠT LAMPRET: Tudi med glasbeniki se včasih izgubi pomembnost tonskega mojstra. Vsi bi se lahko še bolj zavedali, da je člen, ki ne sme manjkati.
TADEJ ŠEPEC: Za samo vzdušje na odru je pomembno, da tonski mojster točno ve, kaj dela. Včasih prosiš, naj ti dvigne jakost saksofona, on pa ti potisne bližje monitor (smeh). To se ne sme dogajati!
ROCKER.SI: Igrate zgolj inštrumentalno glasbo. Ni nikogar od vas, ki bi prijel za mikrofon?
JOŠT LAMPRET: Ne.
ROCKER.SI: Da bi vas bilo potem devet …
TADEJ ŠEPEC: Ne (smeh). Za našo glasbo je bolje brez vokala, ker tako nismo omejeni na slovenski prostor, kar se tiče poslušalstva.
JOŠT LAMPRET: O tem nismo posebej razmišljali. Ampak če že razmišljamo za nazaj …
ROCKER.SI: Kje ste naleteli eden na drugega? Ste bili sošolci?
MARK ŽAKELJ: Poznamo se iz Konservatorija. Vsi smo hodili tja.
JOŠT LAMPRET: Razen našega trobentača Tomaža Gajšta, ki je starejši in s katerim sva se spoznala kasneje. Je sicer hodil na srednjo glasbeno, ampak se nismo spoznali tam.
MARK ŽAKELJ: Njega smo spoznali preko jazz skupnosti. Tam je zelo znan.
ROCKER.SI: Ste močno vpleteni v omenjeno skupnost?
TADEJ ŠEPEC: Večinoma kot poslušalci. Sam že skoraj deset let hodim na praktično vse koncerte Tomaža Gajšta. Če za koncert izvem dovolj zgodaj … (smeh). Res mi je v veselje, da sedaj igra z nami.
JOŠT LAMPRET: Karakterno in glasbeno smo se lepo ujeli.
Pijammies so:
Gaj Bostič – bobni
ROCKER.SI: Kaj pa v rock zvrsti?
MARK ŽAKELJ: Rad poslušam John F. Doe in Masharik.
ROCKER.SI: Imajo kar nekaj skupnih članov …
MARK ŽAKELJ: Delijo si nekaj članov, ampak so žanrsko precej različni. Mi smo tudi delno pri Batista Cadillac, ampak nas ne gre primerjati.
ROCKER.SI: Pijammies ste zasnovani na rocku. Kitara, bas, bobni, tudi saksofon se vse pogosteje najde v rocku. Vključujete še elemente bluesa …
MARK ŽAKELJ: Dobro delujemo predvsem zato, ker vsak izmed nas prinese v skupino tisto, kar ga dela posebnega. Svoj vpliv in izkušnje. In ker si dajemo prostor za ustvarjanje.
JOŠT LAMPRET: In še vedno vsak deluje na povsem svojem nivoju.
TADEJ ŠEPEC: Osem zmesi, ki se zmešajo v eno zmes.
ROCKER.SI: Kdo je tisti, ki vodi vaje in umiri strasti, če ste preglasni?
JOŠT LAMPRET: Aranžmaje skladb smo naredili skupaj. Vsak je se je poglobil v glasbo, jo raziskal in našel svoje primerno mesto, da se vključi. Stvar je odprta in demokratična, ne bi rekel, da je kdaj potrebno umiriti strasti.
ROCKER.SI: Na vajah tisti, ki želi nekaj povedati, dvigne roko?
TADEJ ŠEPEC: Ne, moraš biti dovolj glasen (vsi smeh).
JOŠT LAMPRET: To je to, ja (smeh).
ROCKER.SI: Kako so nastajale skladbe za prvi album, sploh ker gre zgolj za inštrumetalne pesmi?
MARK ŽAKELJ: Velikokrat je prišel Jošt z idejo, riffom ali že bolj dodelano zasnovo, potem pa smo mi dodajali zraven. Na tak način nastane večina naših skladb.
TADEJ ŠEPEC: Če bo Jošt povedal, bo zagotovo preskromen! Za prvi album je vse skladbe napisal on. Ker osnova je devetdeset odstotkov glasbe, če vprašaš mene. Zanimivo je bilo pa prej, ko smo eno leto in pol ustvarjali še z zasedbo Jokerji.
JOŠT LAMPRET: Takrat je šlo za drugo zasedbo, ki je res praviloma izhajala iz riffa ali kratke teme.
TADEJ ŠEPEC: Vsak je imel več “jokerjev”, torej takt ali več taktov, in ko smo v skladbi prišli do slepe ulice, je nekdo izvlekel jokerja. To nas je pogosto rešilo. Veliko je bilo improvizacije, ampak ko je nekdo izmed nas signaliziral, smo vsi vedeli, kje točno smo. Glasba se je lahko nadaljevala v neskončnost.
ROCKER.SI: Ko najdeš zanimivo melodijo, jo zapišeš v notni zvezek? Večina skladb na albumu traja približno osem minut. Tega zlepa ne spišeš vse naenkrat …
JOŠT LAMPRET: Hecno pri vseh teh skladbah – tudi tistih, ki jih še nismo izdali – je to, da so vse dolge okoli osem minut. Očitno sem nastavljen na to minutažo (smeh). Lahko bi bile tudi daljše! V studiju smo celo krajšali solaže. Zapisali pa nismo ničesar. Vsaj pri prvem albumu ne. Vse skladbe smo se naučili na posluh, tako vsi znamo vse dele skladb. Od sedaj naprej pa bi res rad deloval po principu, da bi skladbe zapisali z notami. Rad bi videl, kako to deluje.
TADEJ ŠEPEC: Ko smo snemali album, pa smo vseeno morali ustvariti osnovni zapis, da so producent in tonski inženirji v studiju lažje sledili, kaj se dogaja in od kje nadaljujemo. Zaradi čim bolj učinkovitega procesa. Drugače znamo vse na pamet.
JOŠT LAMPRET: Ko znaš skladbe na pamet, jih veliko težje pozabiš, kot če igraš po notah.
ROCKER.SI: Je edini način, da snemate vsi hkrati?
JOŠT LAMPRET: Tako je, edini način.
ROCKER.SI: Kamorkoli pogledam, vidim Pijammies. Kako vam je uspelo? Je to delo založbe?
JOŠT LAMPRET: Tudi sam sem razmišljal o tem, ker mi je nenavadno, kako popularna je kar naenkrat inštrumentalna glasba, in kar sem ugotovil, je to, da obstaja veliko dejavnikov. Eden ključnih je ta, da smo ravno na prehodu med resno glasbo, ki lahko zadovolji nekoga s specifičnim glasbenim okusom, in zabavno glasbo, katere poslušalec lahko odkrije še nekaj drugačnega. Zato smo prebudili zanimanje ljudi. Naša glasba ima tako pop kot resen element. Material ni težak za prežvečiti – igramo lahko glasbo. Resno, ampak ne zateženo. Naša založba Sonic Tribe je naredila ogromno, pomagala nam je predvsem pri procesu izdaje albuma. Usmerjajo nas in še naprej iščejo ljudi, ki verjamejo v nas in bi sodelovali z nami. Brez njih nam ne bi uspelo.
ROCKER.SI: Gremo na 8-minutnega Boruta. Pravijo, da ga vsak mora slišati v živo.
TADEJ ŠEPEC: To je bistvo. Mi smo live band.
MARK ŽAKELJ: S tem, da Borut najbolje deluje na Metelkovi, v Gali Hali (smeh).
ROCKER.SI: Je to skladba, ki vas najbolje predstavi? Izbrali ste jo za prvi singel.
JOŠT LAMPRET: Po odzivu bi rekel, da nas najbolje predstavi zadnja skladba na albumu. Na koncertih so ljudje pri ‘Borutu’ popizdili in ravno zato smo ga izbrali za prvi singel (smeh).
TADEJ ŠEPEC: Naš prvi singel ‘Borut’ je konec zgodbe, ki jo pripoveduje album. Končni rezultat. Zato je poslušalce začela zanimati pot do tja. Ta je predstavljena v prvih petih skladbah.
JOŠT LAMPRET: Zgodba se razkriva v naslovih. Na svetu je veliko religij, iz česar je nastala ideja, da bi tudi sami dodali različico nastanka sveta. Uvodna skladba ‘Creation’ govori sama zase. ‘Jinn’, ki ji sledi, predstavlja negativno energijo, nekaj temačnejšega in destrukcijo, kar se sliši tudi v sami glasbi. Jinn se znajde v drugem svetu, ki mu ni znan in predstavlja strah, neznanje ter nemoč. Zato razbije kamen in ven pride ‘Lafrina’. Ta v nasprotju z njim predstavlja kreacijo in tekom skladbe ustvari nebo. ‘Aakash’ je eden izmed elementov – neskončni zvok. To je nebo, ki ga je ustvarila Lafrina in ga Jinn opazuje ter se mu istočasno čudi. Destrukcija počasi izginja iz njega. Potem je tu ‘Polaris’ – ko se destruktivna in kreativna stvar združita. Dve mistični bitji ustvarita zvezdo Severnico, ki je spomin na njuno združenje. ‘Borut’ pa je končno rezultat in hkrati začetek. Prvi človek, ki nosi v sebi destrukcijo in kreacijo. Album je v resnici raziskovanje človeške narave in ravno zato se ljudje lahko poistovetijo z našo glasbo.
MARK ŽAKELJ: Vsak ima svoj karakter.
TADEJ ŠEPEC: Kdor pa se ne more udeležiti našega koncerta, mu priporočamo, naj si vzame eno uro časa zase in v miru posluša album od začetka do konca. Temu je namenjen.
Debitantska plošča jazz fusion enote PIJAMMIES, ki vas pelje od kreacije do destrukcije in nazaj.
Album lahko kupite TUKAJ.
ROCKER.SI: Kaj mi lahko poveste o naslovnici? Imeli ste natečaj.
TADEJ ŠEPEC: Dali smo ven natečaj za likovne umetnike. Iskali smo naslovnico za naš prvi album, prijavilo se je trinajst likovnikov, s tem da na koncu je izdelke oddalo osem umetnikov, ki so opravili odlično delo. Vsem se še enkrat zahvaljujemo. Avtor naslovnice in zmagovalec natečaja je postal Klemen Orešnik.
ROCKER.SI: Kaj pa ostali?
TADEJ ŠEPEC: Sploh niso oddali. Tekom poti so očitno obupali, ampak so pa dobili v poslušanje naš album.
ROCKER.SI: Ste jim dali navodila, preden so začeli z ustvarjanjem?
TADEJ ŠEPEC: Dobili so osnutek zgodbe in pa našo glasbo, tako da so morali ustvarjati v skladbu s tem. Če pogledamo naslovnico, leva stran predstavlja ‘Jinn’, na vrhu je ‘Polaris’, v sredini je kamen ‘Aakash’, ki ga Jinn razbije in predstavlja kreacijo materije, na desni je ‘Lafrina’ ter spodaj pepel kamna – ‘Borut’.
ROCKER.SI: Kolikokrat pa ste že pojasnili novinarjem naslovnico?
TADEJ ŠEPEC: Jaz še ne.
JOŠT LAMPRET: Novinarjem še nismo razlagali tako podrobno.
