Tradicionalni koncert Perota Lovšina v kranjskem KluBaru smo začeli s kratkim pogovorom o festivalu ‘Peti inu obstati’, albumu Dolgcajt, politični sliki in odnosu do alkohola.
ROCKER.SI: Si že kdaj v karieri moral prestaviti koncert zaradi takšne situacije?
PERO LOVŠIN: Nasplošno nisem odpovedal veliko koncertov, sploh pa ne zaradi takšne situacije. Večkrat zaradi vremena. V klubih se kaj takšnega še ni zgodilo, prej obratno – smo bili bolni in smo na koncertu ozdraveli (smeh).
ROCKER.SI: Si bil zaskrbljen, da tudi danes ne bo možno izpeljati koncerta?
PERO LOVŠIN: Niti ne, če sem iskren. Imamo situacijo trenutno pod kontrolo. Moramo se prilagoditi. To je moj peti koncert po koroni, od tega dva privatna in trije redni. Življenje gre naprej.
ROCKER.SI: Če se ne motim, si včeraj gostil Festival akustike v Rašici? Kako je bilo? Nastopili so Janez Bončina-Benč in skupina Hellcast ter drugi …
PERO LOVŠIN: S festivalom ‘Peti inu obstati’ smo začeli lansko leto, ko sem prav tako nastopil, organiziramo pa ga skupaj s KUD Strela, kjer smo z glasbenimi somišljeniki, če lahko tako rečem – Pankrti, Hellcats, Rihard Zadravec … skratka festival takšne in drugačne akustike, kar je primerno prostoru na Trubarjevini. Jaz sem tam doma po starih starših in prostor je idealen za nekaj takšnega. Ko sem nastopil tam, se mi je zdel absolutno premalo izkoriščen prostor. Gre za kulturno središče. Možakar je prvi povzdignil Slovence na kulturni narod in tako kot se je on soočal z nadvlado gemarnske kulture, se tudi mi – kljub temu, da imamo samostojno državo – soočamo z velikimi pritiski na jezik in kulturo.
ROCKER.SI: V KluBarju ste že skorajda tradicionalno. Tokrat s Španskimi borci – neuničljivi ste. Imaš kakšen nasvet za mlade rock bande, ki si utirajo svojo pot na slovensko glasbeno sceno?
PERO LOVŠIN: Za tiste, ki pišejo tekste, kar se mi zdi najbolj pomembno – naj berejo časopise. Naj berejo knjge. In grejo na cesto, da vidijo, kaj življenje res pomeni. Glasba je lahko krasna, ampak je lahko tudi pobeg od stvarnosti. Če se želiš soočiti z družbo, jo moraš spoznati. Veliko glasbenikov je zaprtih v svoj prostor. Politični teksti so passé. To je samo zato, da lahko protestirajo kolesarji, ki si želijo novih volitev, ampak koga bodo volili? Kakšna je druga opcija?!
ROCKER.SI: S skupino Pankrti ste junija praznovali 40 let od izdaje albuma Dolgcajt. Kaj pomeni zate, da je album »kulten«? Ste imeli že takrat občutek, da bo tako pomemben?
PERO LOVŠIN: Ko si tako močno v glasbi, kot smo bili mi, tega ne vidiš. Mi smo delali vse sproti, brez občutka za zgodovino. Ravno nasprotno – naše geslo je bilo: “Mi nismo zgodovina!” (smeh). Pa smo to vseeno postali! Da se je vse skupaj tako obrnilo in da je album še vedno aktualen, je bolj slabo za državo kot dobro za nas. Kulten album pomeni, da je zelo pomemben za manjšo skupino ljudi. Nima popularnega naboja, je pa ostal aktualen. Ima večji naboj kot kakšen album, ki je imel v tistem času desetkrat večjo naklado. Ta album še živi. Danes bomo igrali tudi kakšno skladbo s tega albuma. Aktualen je pa zato, ker govori o odnosu med posameznikom in družbo. In vedno je na slabšem posameznik, ki se mora boriti proti državi.
ROCKER.SI: Omenja se ga kot kulturni mejnik in temelj osamosvojitve. Imaš kakšen komentar na to, kar se dogaja trenutno v državi? S protesti v Ljubljani? Nam morda manjka kakšen mlad močan punk rock band, ki bi povezal ljudstvo?
PERO LOVŠIN: Protestom, ki so sicer zelo avtohtoni in pozitivni v smislu, da gredo ljudje na ulice, manjka razlog. Vemo, čemu nasprotujemo, manjkajo pa ključne točke, kaj želimo doseči. Niso krivi kolesarji, ampak prejšnja dolgoletna vlada nasprotne, levosredinske opcije, ki se je samo skrivala za svojimi frazami. Poudarjali so demokracijo, v bistvu pa so razprodali te vrednote. Razprodali so državo. In nacionalno zavest. Smo v dobi razrahljane nacionalne zavesti in na to karto igrajo populisti. To je as v njihovem rokavu, ker vodilni v zadnjih petnajstih letih – vključno s tistimi, ki so vladali do sedaj – so suvereno razprodali ugled države. Saj vidimo, kaj vse je prodano; banke, trgovine … če ne bi imeli javnega zdravstva, bi bila Slovenija na pragu socialnega zloma.
ROCKER.SI: Kako bi primerjal vlogi izvajalca in glasbenega organizatorja?
PERO LOVŠIN: Biti koncertni organizator je kot biti glasbeni DJ. Doma na zabavi pogosto vrtim vinilne plošče; od The Rolling Stones do (Brucea, op.a.) Springsteena, pa Mobyja, Nicka Cavea in ostalih … predvsem rad vrtim plesno glasbo, ki spodbuja voljo do življenja. Francozi imajo lep izraz joie de vivre. Pri iskanju koncertov pa je malo drugače, pogosto moraš združiti obe vlogi. Sam se moraš organizirati. Jaz sicer sodelujem z raznimi menedžerji, ampak sem vedno odprt za ponudbe, zato igramo na zelo različnih prizoriščih in za zelo različno publiko. Moram biti pripravljen na vse, čeprav načeloma je res, da sem profesionalni izvajalec, medtem ko je organizacija le moj hobi. Ne bi bil profesionalni organizator. Mene je izkušnja v tej majhni državi naučila sledeče; začel sem kot novinar in je glasba je bila moj hobi, torej sem že takrat delal več stvari hkrati. Tega sem navajen. Moraš biti prilagodljiv.
ROCKER.SI: Sebe prvotno definiraš kot ‘songwriter’, če uporabiva angleški izraz?
PERO LOVŠIN: To je osnova. Pisec pesmi, ki najbolj zaživijo na koncertih in hkrati tudi na nosilcih zvoka. To je prednost, ki jo imamo v glasbenem poslu, kar se tiče umetnosti in kulture. Pisatelj napiše knjigo, ki jo mogoče še kdaj prebere pred publiko, ampak hitro izgubi kontakt z občinstvom. Jaz pa napišem pesem, ki gre na radio, youtube, na ploščo in še na koncertu jo izvajam. Lahko smo negativni, češ da smo v času, ko se albumi ne prodajajo in radijski okus ni najboljši, ampak vseeno smo v primerjavi z drugimi v kulturi v dobrem položaju.
ROCKER.SI: Nocoj je v akciji pivo guinnes. Na katero vrsto piva prisegaš?
PERO LOVŠIN: Oh, res je, da imam v zadnjem času zelo rad različna piva, ampak človeka boli srce, ko se zave, da smo izgubili odlične pivovarne. Prodali smo jih tujcem, ki delajo dosti slabše pivo. Po drugi strani pa so prišli v ospredje slovenski kraft pivovarji. Govorijo o tem, da smo kot posamezniki zelo sposobni, kot država pa smo zatajili. Izpostavil bi predvsem slovenske vinarje, ki so izjemni. Za njih sem izdal tudi skladbo na zadnjem albumu. Ampak z leti ne moreš več tako zelo uživati v tem delu življenja (smeh). Če želiš početi ostalo, kot je treba. Ne propagiram alkoholizma, ki je vsekakor škodljiv, ampak ne pravim pa, da se kdaj ne smeš pozabavati in mogoče tudi pretiravati. Ni greh. Kombinacija dobre glasbe in dobre pijače je celo dobra za zdravje. Zato imamo izraz: “Po pameti!” Ni ravno rock n’roll izraz, ampak v mojih letih ga pa že lahko upoštevam (smeh).
