Ko pride do ameriških grungerjev Pearl Jam, sama težko ostanem objektivna. Z njimi sem rasla in se v njihovo glasbo zaljubila že zelo zgodaj. Njihov debitantni studijski album ‘Ten‘, je bil en prvih albumov v moji kolekciji gramofonskih plošč. Danes mi od studijskih manjka samo še ‘No Code‘. Zato se počutim še toliko bolj hvaležno in presrečno, ker sem bila lahko del tega koncerta. Karte zanj pa sem dobila za rojstni dan, zaradi česar je celotna izkušnja zame še toliko bolj osebna in čustvena. Ampak dovolj o tem. Vas zanima kako je bilo na koncertu, mar ne?
Na kratko o zasedbi Pearl Jam
Ameriške zasedbe Pearl Jam verjetno ni potrebno posebej predstavljati, pa vendar. Zasedba je nastala leta 1990 v Seatllu in so v bistvu poslednji predstavniki grunge gibanja.
Zasedba je nekako od začetka delovanja ista, sestavljajo vokalist Eddie Vedder, kitarista Mike McCready in Stone Gossard ter basist Jeff Ament. Edini člani, ki so se v preteklosti menjali so bili bobnarji. Leta 1998 pa se je tudi to spremenilo saj je bobnarski stolček zasedel Matt Cameron in na njem tudi ‘obsedel’. Od leta 2002 Pearle na turnejah spremlja še klaviaturist Boom Gaspar. In tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Zasedba je v slabih 30. letih izdala 10 studijskih albumov. Njihov zvok se napaja iz klasičnega rocka in punka 70. in 80. let. Vpliv Led Zeppelinov, Neila Younga, the Who, Jimmyja Hendrixa in ostalih je več kot očiten. Njihov prvi in komercialno najbolj uspešen je bil že omenjeni album ‘Ten‘. Zadnji studijski album, z naslovom ‘Lightning Bolt‘, pa so izdali leta 2013. Od takrat zasedba sicer ne počiva, niso pa bili tudi ne pretirano aktivni, zato smo se oboževalci resno spraševali kaj ta dolga pavza sploh pomeni.
Zasedba je sicer znana po svojem aktivizmu in protestnih notah, zato ni nič čudnega, da prva skladba po 5. letih prinaša prav to razpoloženje. Marca letos nas je zasedba pomirila saj so namreč izdali skladbo z naslovom ‘Can’t Deny Me‘, ki so jo lahko ekskluzivno in kot prvi slišali člani njihovega uradnega Ten Club fan kluba. Kot smo izvedeli kasneje, omenjena skladba napoveduje tudi 11. studijski album, na katerega pa bomo morali počakati vsaj še kakšno leto.
Pearli na oder stopili nekaj minut čez 21.00
Osebno sem se koncerta izjemno veselila in sem svoj neoznačeni stolček na tribuni zasedla že dobrih pet ur pred začetkom koncerta. Okrog osme ure zvečer pa se je začelo zares dogajati. Tonska vaja je bila mimo in prihajati so začeli tudi tisti, ki jim ni bilo mar kako blizu odra pridejo. Publika je bila številčna, čeprav koncert ni bil razprodan. Nekaj minut čez deveto zvečer pa so se na odru začele prižigati luči in premikati svetlobne krogle. No kmalu za tem se je zaslišalo kričanje. In na oder Stadiona Euganeo, so točni kot švicarska ura, stopili težko pričakovani Pearl Jam. Koncert so odprli s skladbo ‘Metamorphosis Two’, katere avtor je sicer Philip Glass. Po intru pa se je zaslišal uvod v skladbo ‘Pendulum‘ in v tistem trenutku je celotna publika zadržala dih saj nas je vse skrbelo kako bo z Eddiejevim glasom, glede na to, da je bila zasedba primorana odpovedati koncert v Londonu prav zaradi izgube le tega. Izkazalo se je, da so bile vse skrbi odveč saj je Eddie celotno set listo odpel kot, da ne bi bilo nič.
Zasedba je za svoje poslušalce pripravila skoraj triurni koncert. Pripravili so bogat repertuar, pri čemer so odigrali 27. skladb, vključno z dvema bisoma. Večino skladb je bilo avtorskih z nekaj priredbami. Je pa šlo za jagodni izbor skladb iz vseh dosedanjih studijskih albumov, čeprav sem sama recimo pogrešala ‘Immortality‘ ter ‘I am mine‘.
Vmes je imel vokalist Eddie Vedder, poleg pozdrava, tudi nekaj nagovorov v italijanščini pa tudi par anekdot je povedal. Na splošno pa je bila celotna energija in interakcija z publiko neverjetna. ‘Animal‘ pa je bila tista skladba, ki je na noge spravila prav vse. Evforija je bila tako visoko, da je varnostnikom in policistom v parterju skupina poslušalcev, ki so bili tik ob ograji, pobegnila v zlati krog. Tako kot v Milanu je tudi v Padovi Eddie nazdravil obletnici poroke s svojo izjemno ljubko ženo Jill, skladbo ‘Smile‘ pa je poklonil paru, ki je pred kratkim dobil svojega prvega otroka. Dotaknil se je tudi očetov, eno od skladb pa je poklonil tudi vsem, ki so v življenju šli čez pekel in jim sporočil, da niso sami in naj ne obupajo.
No, Pearl Jam pa ne bi bili Pearl Jam, če se ne bi dotaknili tudi politike. Kakšno je stališče zasedbe do Trumpove politike, je do sedaj že vsem jasno. Za nov val uporništva pa je poskrbela sama prva dama Melania Trump, ki je pred dnevi obiskala mejo z Mehiko oz. center za otroke, ki so ločeni od svoji staršev. Pri tem je oblekla plašč s pomenljivim napisom ‘I Really Don’t Care. Do U?‘, kot odgovor na to pa je tudi tokrat Jill Vedder oblekla jakno z napisom ‘Yes We All Care. Y Don’t U?‘. O tem problemu je spregovoril tudi Eddie, ki se je kasneje oblečen v omenjeno jakno sprehodil po odru.
Osebno sem nad koncertom navdušena. Bil je res tak čustven dogodek. Samo ozvočenje bi lahko bilo boljše, vsaj na tribunah ga je na trenutke zmanjkalo, a glede na ogromen in odprt prostor se je slišalo odlično. Sicer ni bilo nobene pred skupine pa tudi za dodatno glasbo ni bilo poskrbljeno, tako da smo se tisti, ki smo dlje čakali na pričetek koncerta, zamotili drugače.
Na splošno pa je bil sam koncert nad pričakovanji. Eddie je prvi del koncerta odpel izjemno suvereno in z vso energijo. V drugem delu mu je glas sicer nekajkrat ponagajal a ni bilo nič hujšega. Nekatere skladbe, kot sta recimo ‘Even Flow‘ in ‘Alive‘, so vsebovale nekoliko daljše kitarske solaže, kar je bilo pričakovano, saj si je pri tem tudi Eddie lahko odpočil. Ravno v teh solažah pa se tudi toliko bolj vidi in sliši vpliv drugih glasbenikov na zasedbo Pearl Jam. Mike McCready je pokazal vse trike, ki se jih je naučil od Zeppelinov in Hendrixa saj je kitaro igral z lokom, pa tudi na hrbtu, poprijel pa je tudi za kitaro z dvema vratovoma. Svojih pet minut pa je imel tudi Boom Gaspar, ki je odigral neverjetni solo na klaviaturah, kjer se je sliši vpliv progresivnih skupin kot so recimo Deep Purple.
Celoten koncert je bil tudi vizualno prava paša za oči. Na odru so bile svetlobne krogle, luči so menjale stopnje, v zadnjem delu koncerta pa so se prižgale tudi velike luči, ki sicer osvetljujejo stadion. Pearl Jam so zaključili v velikem stilu s priredbo skladbe ‘Baba O’Riley‘ zasedbe the Who. Čez celoten koncert je Eddie skakal po odru, pri tej skladbi pa je v publiko vrgel tudi nekaj tamburinov, večer pa je zaključil s tistim svojim značilnim skokom v zrak.
CELOTEN SEZNAM SKLADB IZ PADOVE:
Metamorphosis Two (Philip Glass song)
- Pendulum
- Low Light
- Last Exit
- Do the Evolution
- Animal
- Corduroy
- Given to Fly
- Gods’ Dice
- Not for You (with ‘Modern Girl’ tag)
- Even Flow
- Daughter
- Red Mosquito
- Mind Your Manners
- Down
- Spin the Black Circle
-
Porch
Encore:
- Elderly Woman Behind the Counter in a Small Town
- Inside Job
- Once
- Better Man (with “Save It for Later” tag)
- Black (with snippet of “You’re The…)
- Crazy Mary (Victoria Williams cover)
-
Rearviewmirror
Encore 2:
- Smile
- Alive
- Baba O’Riley (The Who cover)
-
Indifference
Note: Jeremy was on the set list after Smile but not played
