Leta 1951 rojeni Gordon Matthew Thomas Sumner, svetu bolj poznan kot Sting, je pretekli torek znova obiskal ljubljanske Stožice. Prizorišče, na katerega se je vrnil prvič po letu 2011, ko je takrat prisotnim predstavil simfonične različice nekaterih skladb, ki ji je ta (so)ustvaril v časih zasedbe The Police oziroma kot samostojni glasbenik.
Nova turneja in nove predelave, bi lahko dejali, saj je tudi tokratna turneja posvečena promociji na novo osmišljenih različic starega materiala. Nove predelave, združene pod imenom My Songs, so izšle 24. maja letos. Izdelek je nasledil lani izdan album 44/876, ki ga je Sting ustvaril v sodelovanju z jamajškim glasbenikom Shaggyjem.
O koncertu
Naša tokratna koncertna avantura se je začela ob 20:45, ko so Sting in člani spremljevalnega benda stopili pred publiko.
Direktno v obraz bi lahko dejali, saj so nam nastopajoči že takoj uvodoma postregli z nesmrtno mojstrovino, imenovano ‘Message in a Bottle’, ki je bila izvorno izdana leta 1979, ko je luč sveta ogledal album Reggatta de Blanc. Podobnega učinka so bile deležne tudi uspešnice ‘If I Ever Lose My Faith in You’, ‘Englishman in New York’ in ‘If You Love Somebody Set Them Free’, katere je Sting ustvaril v drugi eri svojega ustvarjanja.
FOTO: Rocker.si
Pregledu nekaterih uspešnic, ki jih je zadnji izdal kot samostojni glasbenik, je sledila vnovična vrnitev v čase The Police. Kajti napočil je čas za ‘Every Little Thing She Does Is Magic’, za njo pa vnovični skok v obdobje, ki se je začelo leta 1985, ko je izšel Stingov solistični prvenec The Dream of the Blue Turtles. O reakcijah, ki so spremljale izvedbe skladb, kot so ‘Fields of Gold’, ‘Shape of My Heart’ ali ‘Fragile’, mi verjetno ni potrebno izgubljati besed, saj gre za znana dejstva.
Po pregledu »novejšega« dela Stingovega glasbenega kataloga je znova napočil čas za vrnitev h koreninam. Tokrat smo lahko slišali ‘Wrapped Around Your Finger’ in ‘Walking on the Moon’, ki jo je izvajalec popestril z vključitvijo delov skladbe ‘Get Up, Stand Up’, ki so jo izvorno izvajali Bob Marley and the Wailers, kateri je sledila še ena klasika, imenovana ‘So Lonely’. Redni del koncerta sta zaključili premeteno umeščena samostojna klasika ‘Desert Rose’ in ‘Roxanne’, ki tudi tokrat ni upoštevala Stingovega nasveta, da naj ne vklopi rdeče luči.
Krajšemu predahu je sledila izvedba prvega dela dodatka in nadaljevanje predstavljanja zapuščine The Police. Kot prvo smo lahko slišali ‘Can’t Stand Losing You’, ki se je prvič pojavila na plošči Outlandos d’Amour (1978), za njo pa ‘Demolition Man’ s plošče Ghost in the Machine (1981). Prvi polčas dodatka sta zaključili predstavnici albuma Synchronicity (1983), ‘King of Pain’, in ‘Every Breath You Take’.
FOTO: Rocker.si
Po krajšem pozivanju publike se je zasedba še enkrat vrnila na oder. Kot zadnjo skladbo smo lahko slišali ‘Next to You’, še en biser z albuma Outlandos d’Amour (1978).
Sting nam je s svojim uro in petinštirideset minutnim nastopom več kot jasno dokazal, da navkljub svojim letom še zmeraj premore zavidljivo dober vokal in kondicijo, kakršnih se zagotovo ne bi branili številni sodobniki, kot tudi ne nekateri mlajši izvajalci. In ker se zdi vnovična združitev, sploh z vidika daljše turneje, The Police malo verjetna oziroma če bo do te že prišlo, bomo morali zaradi nje skoraj zagotovo prepotovati konkreten kos sveta, so nastopi, kot je bil torkov, najboljši približek, ki ga lahko dobimo.
Do naslednjič!
