Novosadska Annathema je svojo zgodbo začela oktobra 1982, v času, ko se je heavy metal hitro spreminjal, thrash metal pa je šele dobival svojo dokončno podobo. Več kot štiri desetletja pozneje skupina ostaja del srbske metalske zgodovine, čeprav danes nastopa le še občasno. Prihodnje leto bo minilo 45 let od njenega nastanka, zato smo se ob tej priložnosti pred bendovim nastopom na Festivalu srpskog podzemlja, kjer so nastopili tudi domači thrash veterani Sarcasm, vrnili k začetkom skupine, glasbenim vplivom, redkim ploščam in tudi njenemu edinemu nastopu v Sloveniji.
Od naključno izbranega imena do prvih posnetkov
Za imenom Annathema se ne skriva posebna zgodba ali globlji pomen. Predlagal ga je kitarist Voja Vilić, ki je bil oktobra 1982 skupaj z bobnarjem Stavro med ustanovitelji skupine: “On je predlagal ime Annathema, kar tako, brez posebnega razloga. Strinjali smo se, in tako je ostalo.”
Kmalu sta se jima pridružila kitarist Dragan “Radoja” Radojčić in basist Mirko “Žile” Živković. Prva zasedba je imela aprila 1983 le en nastop, nato pa je njeno delovanje prekinilo služenje vojaškega roka. Pozneje so se kadrovske karte premešale, skupina pa je maja 1986 ponovno začela z vajami. Prvih pet demo posnetkov je nastalo konec avgusta, naslednjih pet pa novembra istega leta.
Nikoli niso želeli pripadati samo enemu žanru
Čeprav Annathemo pogosto povezujemo s thrash metalom, sami svoje glasbe nikoli niso omejevali na en sam slog. Kot generacija, ki je odraščala ob glasbi sedemdesetih, so se na začetku osemdesetih navdušili nad novim valom britanskega heavy metala, pozneje pa so z veseljem prisluhnili tudi thrashu: “Poslušali smo tisto, kar nam je bilo všeč, in vse skupaj zmešali. Zato nikoli nismo imeli nekega strogo določenega sloga.”
V njihovi glasbi je zato mogoče prepoznati različne vplive, od Van Halen, Iron Maiden, Saxon, Motörhead in Judas Priest do Metallice. Današnji položaj thrasha vidijo precej drugače kot v osemdesetih, saj se je ta skozi desetletja razcepil v številne druge smeri. Kljub temu na underground sceni še vedno opažajo kakovostne mlade skupine.
Ko se bobnarski stol med koncertom začne spuščati
Štiri desetletja delovanja so seveda prinesla tudi precej koncertnih anekdot. Ena bolj nenavadnih se je zgodila med nastopom na Exitu, ko se je Stavru med nastopom začel počasi spuščati nepravilno privit bobnarski stol. “Kar naenkrat sem imel mali boben nad sabo,” se spominja dogodka. Težav s tem še ni bilo konec. Na mnogih nastopih se zlomile številne palice, ena izmed njih pa je nekoč pristala ravno v mehanizmu levega bas bobna in mu preprečila uporabo pedala: “Med nastopi se dogaja marsikaj.”
Ob 45-letnici brez velikih napovedi
Leta 2027 bo od nastanka Annatheme minilo 45 let, vendar skupina za jubilej za zdaj ne pripravlja posebnega projekta. Eden glavnih razlogov je preprost: “Ničesar ne pripravljamo. Zelo nastopamo v živo. Tako da se bo nov album težko zgodil.”
Tudi v arhivu naj ne bi bilo neobjavljenih skladb, ki bi lahko nekoč sestavljale posebno arhivsko izdajo: “Vse, kar smo naredili, je na ploščah. Štirje albumi, to je to.”
‘Empire of Noise’ (1991) je med zbiratelji postal prava redkost
Drugačna zgodba so ponovne izdaje starejših albumov. Originalne plošče so danes težko dosegljive, člani skupine pa ponovnim izdajam ne nasprotujejo. Zanimivo je, da Stavra svojih izvodov prvih plošč sploh ni uspel obdržati, saj jih je v nekaj mesecih vse razdelil: “Kar se mene tiče, zakaj pa ne? Če je kdo zainteresiran, naj jih izda. Vedno smo za ponovne izdaje.”
Posebej iskana je plošča ‘Empire of Noise’ (1991): “Če jih ljudje iščejo, iščejo predvsem ‘Empire of Noise’. Ta plošča jim je svetinja. Veliko ljudi me sprašuje zanjo. Očitno je bila neka prelomnica.”
Po njegovem spominu je prvi album izšel v približno tisoč izvodih, drugi pa v dva tisoč, vendar ob tem poudarja, da v številke ni povsem prepričan.
V Sloveniji samo enkrat – z Destruction
Posebno poglavje predstavlja Slovenija, kjer je Annathema po besedah sogovornika nastopila samo enkrat. Pisalo se je leto 1989: “V Sloveniji smo igrali samo enkrat, leta 1989, kot predskupina Destruction. Oboževalcem v Sloveniji želim vse najboljše!”
Po njegovem spominu se je koncerta udeležilo med 4.000 in 5.000 obiskovalcev, med nastopajočimi pa so bili tudi srbski Heller in slovenska skupina [Game Over, op. a.], katere imena se med pogovorom ni mogel spomniti.
Pogovor je ob tem odprl še nekaj starejših spominov na slovensko sceno. Posebej se je spomnil Pomaranče, ki jo je spremljal že na Heavy Metal Festivalu v Zagrebu leta 1982, pozneje istega leta pa tudi v Beogradu pred skupino Gillan.
Zaključek
Čeprav Annathema danes nastopa le še občasno in ob 45-letnici ne napoveduje posebnih projektov, njena zgodba po več kot štirih desetletjih ostaja živa. Nanjo spominjajo redki koncerti, predvsem pa plošče, ki med ljubitelji in zbiratelji še vedno krožijo kot iskani primerki. Prav zanimanje za ‘Empire of Noise’ in morebitne ponovne izdaje kaže, da glasba skupine ni ostala zgolj del nekega preteklega obdobja.
Annathema se za zdaj ne ozira preveč v prihodnost, a tudi svoje preteklosti ne poskuša na silo obujati – igra takrat, ko se za to ponudi priložnost, njena zapuščina pa medtem živi naprej!