Miha Šalehar je vsekakor eden od tistih, s katerim lahko brez težav zapadete v večurno debato ob pivu. A ker je bilo v torek dopoldne za takšno početje nekoliko prezgodaj, je bila kava več kot primerna substanca. Sploh za pogovor o knjigah, glasbi, množičnemu poneumljanju in še čem.
ROCKER.SI: Glede na naravo tvojih oddaj in prispevkov se zdi prvo vprašanje več kot primerno: kdo sploh je Miha Šalehar?
Miha Šalehar: Ja, Miha Šalehar. Res, hvala, da si mi že takoj uvodoma zastavil najtežje vprašanje (smeh). Naj pomislim. Vsekakor za svoje domače in svoje poslušalce oziroma bralce nisem ista oseba. Kar se tiče sentimentov, mislim, da grem včasih vsem zelo na živce, spet drugič pa sem jim zabaven. Včasih me ne razumejo ravno najboljše. Reciva, da je to moja rdeča nit.
ROCKER.SI: S prihodom jeseni se bodo oziroma so se na televiziji začele nove sezone najrazličnejših resničnostnih šovov. Skupaj z njimi se bodo pojavili tudi škandali in podobne stvari, ki jih pogosto obdeluješ v svojih prispevkih. Predvidevam, da se ti je že čez poletje nabralo nekaj materiala?
Miha Šalehar: Če misliš oddajo Latrina, je ta za enkrat še vedno na pavzi, vendar se zna to kmalu spremeniti. Osebno resničnostnih šovov ne spremljam prav pogosto, da ne bo pomote. Mi pa prijatelji vestno pošiljajo najrazličnejše pripetljaje s področja domače estrade zaradi česar se mi je v vmesnem času nabralo že precej materiala (smeh).
Se mi pa počasi dozdeva, da je že vse skupaj, naša življenja na sploh, postalo en velik resničnostni šov.
ROCKER.SI: Ustaviva se nekoliko pri zasedbi Babewatch, ki sta jo konec devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovila z bratom Matevžem. Kako danes, skoraj dvajset let kasneje gledaš na te čase?
Miha Šalehar: Definitivno je šlo za čudovite čase. Kajti, the best je biti mulec, imeti garažo s starim hladilnikom za pivo in z lastnim bendom igrati rock ‘n’ roll. Sem pa tudi vesel, da sem zapustil te vode in da so ti časi postali le še prijeten spomin na mladost.
ROCKER.SI: Ali to pomeni, da vrnitve za enkrat še ni na vidiku?
Miha Šalehar: Ne, za obuditev te mora najprej nekdo pogrešati. Gunse [Guns N’ Roses] so pogrešali. Pogrešajo tudi Floyde [Pink Floyd] in R.E.M, ne pa Babewatch, lepo te prosim. Razen dveh obskurnih oboževalk s Primorske, nas ne pogreša nihče. Bili smo mulci, imeli smo se fajn, ostalo je zgodovina.
ROCKER.SI: Dotakniva se še tvoje nedavno izdane zbirke kolumn, imenovane Duh česa. Od kje sploh ideja za takšno potezo?
Miha Šalehar: Ideja sploh ni prišla z moje strani, temveč s strani urednice Nine Žitko Pucer. Če sem čisto odkrit, se mi je zdela ideja sprva zelo trapasta. Kdo bo to sploh bral? Kolumne so namreč stvar, ki je objavljena zaradi potreb tedenskega branja. Pa tudi sam nisem nikoli bral zbirk kolumn.
Rezultati prodaje so nas zelo presenetili. Mislim, da se sedaj tiska že tretji ponatis, res neverjetno.
ROCKER.SI: Bi lahko rekla, da smo Slovenci dobri bralci?
Miha Šalehar: Prej bi rekel, da beremo Slovenci napačne stvari. K rezultatom prodaje namreč ni pripomoglo dejstvo, da bi bil sam dober literat, temveč to, da se tedensko pojavljam na radiju.
Ne bi rekel, da so Slovenci dobri bralci, če berejo mene (smeh).
Strah me je dejstva, da je danes lažje prodati 3000 izvodov knjig, kot pa 500 primerkov studijskih plošč. Po drugi strani pa me to veseli, da so ljudje v tolikšnem številu še vedno pripravljeni brati enega avtorja, četudi mene. Da ne bom le pljuval po sebi in svojih bralcih (smeh).
ROCKER.SI: So izid knjige spremljali tudi kakšni negativni odzivi?
Miha Šalehar: Seveda, tega nikoli ne manjka. Čeprav imam sam okrog tega kar srečo. Mislim, da večina ljudi razume, da skušam biti pri svojem delu odkrit in pošten zaradi česar pretežnih kritik ni bilo. Drži tudi, da sem včasih pri tem žaljiv, kar pa s samo poštenostjo nima nobene veze.
Je bilo pa nekaj kritik objavljenih že pred dejanskim izidom knjige. Te se mi zdijo najbolj relevantne. Če si javna osebnost, kar po definiciji svojega poklica tudi sem, so kritike nekaj pričakovanega. Povsem normalno je, da tekom let na svoj račun požreš za dober kamion (ali več) dreka. Sploh zaradi navidezno demokratične družbe, v kateri živimo, kjer ti lahko vsak kura* pod psevdonimom napiše kar hoče. Vsebine spletnih komentarjev so postale bolj sočne od podpisanih avtorskih zadev. Gre za stvari, ki bi jih z največjim užitkom ukinil.
ROCKER.SI: Nekaj v slogu Oscarja Wildea, daj človeku masko, in povedal ti bo »resnico«?
Miha Šalehar: Tako nekako, vendar se bojim, da ljudje v maskah ne nastopajo v službi dejanske resnice. Če želiš videti, kdo ustvarja našo realnost, preberi spletne komentarje. Resnično, scary zadeva.
Kaj pa je botrovalo temu, da smo postali takšni sovražni primitivci, pa nimam pojma. Se pa tolažim, da gre pri tem zelo verjetno zgolj za peščico posameznikov, ki rolajo omenjene teme. Kako je možno, da jim nasedamo?
Težko si domišljam, da je 90-odstotkov ljudi idiotov. Seveda, da niso, vsaj upam, da ne. Gre za zelo majhno manjšino, za manj kot 1-odstotek ljudi. Kako jim to uspeva, da imajo tolikšen vpliv?
Nedvomno gre za stvar, ki jo je vredno raziskati.
ROCKER.SI: Se to morda sliši kot ideja za naslednjo knjigo?
Miha Šalehar: Niti ne. Izdana knjiga zaključuje moj opus, kjer sem raziskoval eksistenco neobstoječega srednjega sloja. Se pravi, ljudi, ki smo gmotno dovolj priskrbljeni, da podlegamo diktatom medijev in reklamnih ter drugih institucij. Začenši s šolstvom in veroukom, kjer nam razlagajo, kdo smo in kakšen mora biti naš svet.
Knjiga namreč ni samostojna edicija, ampak hodi z roko v roki z mojim delom na radiju.
Opus se zaključuje, saj me začenjajo zanimati druge reči.
ROCKER.SI: Kje vse lahko naši bralci kupijo tvojo knjigo?
Miha Šalehar: V vseh knjigarnah Mladinske knjige. Mreža je zelo razširjena. Osebno me lahko srečajo na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, kjer bom prisoten v sredo. Z veseljem bom poklepetal z vami in vam podpisal kakšno knjigo.
ROCKER.SI: Imaš še kakšno zaključno misel?
Miha Šalehar: S tem imam vedno težave, saj nočem izpasti pokroviteljsko (smeh).
Ne nasedajte vsemu, kar slišite ali preberete, gre za eno veliko prevaro. Bodite totalno skeptični. Zdi se mi namreč, da živimo v diktaturi medijskega strahu in marketinških rešitev, ki nam jih oglaševalski aparati ponujajo pet minut potem, ko mediji objavijo naslednjo serijo strahot.
Živimo v dobi opranih možganov, saj nam slednje perejo vsi. Šola, mediji … vsi! Vsi se vedejo po enakem principu, kot da jim ni v interesu, da ljudje razmišljajo s svojo glavo.
