Čeprav se leto 2025 počasi bliža koncu, napisano ne velja za koncerte. Po odličnem spopadu titanov thrasha (koncertopis) in nič slabšem poklonu 40-letnici prvega albuma W.A.S.P. sta se v Ljubljani ustavila tudi Gus G. in Ronnie Romero, ki sta v družbi zagrebških Flesh lepo napolnila prostore Orto Bara:
Dober začetek večera
Sredin koncertni je začel hrvaški heavymetalski trio Flesh, ki ga vodi pevec in basist Rökindja. Karizmatičen glasbenik iz kopice projektov, med drugim tudi iz mednarodnega projekta Power Surge, s katerimi je letos izdal odlični prvenec Shadows Warning (recenzija). Več o obeh projektih lahko zveste v intervjujih, ki smo jih opravili z Rökindjo (prvi intervju) in kitaristom Srđanom (drugi intervju).
Drugače pa nam je bend v sklopu svojega 45-minutnega nastopa pripravil tehnično dovršen program, začinjen z duhovitimi samoironičnimi in situacijskimi opazkami na račun lastnih starosti, kariernih uspehov in še česa. Kar se tiče samih pesmi, se je izvedeni repertoar v veliki meri osredotočal na material s prihajajočega studijskega albuma, vseboval pa je tudi dve pesmi s prvenca (“Easy Rideth – Heavy Striker” in “Pirate Song”) in posebno presenečenje. Priredbo Iron Maiden klasike “Bring Your Daughter… To The Slaughter”, kjer se je nastopajočim na odru pridružil še domači pevski as Jan Leščanec (SkyEye, Iron Median).
Flesh so spodobno pripravili teren za nadaljevanje, zato jih nikar ne zamudite v živo. Naslednjič že 6.12.2025, ko bodo v družbi reških Krematorium sodelovali pri praznovanju 21-letnice domačih thrasherjev Eruption (FB dogodek)
Dva iskana virtuoza
Glavni del večera se je začel ob 21.00, ko sta na oder stopila grški kitarski maestro, Gus G., in Ronnie Romero, čilsko-španski vokalist, ki je pri svojih skorajšnjih 44-ih letih ravno tako sodeloval že z marsikatero žanrsko legendo. Čeprav Slovenija za oba ne velja za pogosto obiskano koncertno postojanko, kar sta omenila tudi glasbenika sama, je množica obiskovalcev že pred začetkom koncerta dokazala, da povpraševanje nedvomno obstaja, tudi sredi tedna.
Gus G. je nase prvič opozoril z lastno zasedbo Firewind, globalno prepoznavnost pa je dosegel kot dolgoletni kitarist Ozzyja Osbourna, s katerim je nastopal med letoma 2009 in 2017. Gusa lahko med drugim slišite na plošči Scream (2010), 8-letno sodelovanje s poleti preminulim Princem teme pa ga po stažu med ostalimi Ozzyjevimi kitaristi uvršča na drugo mesto. Takoj za Zakkom Wyldeom, ki ga je leta 2017 s svojo vrnitvijo v bend tudi nadomestil. Ronnie Romero je pevec z nič manj blestečimi referencami, ki med drugim zajemajo Rainbow, Michaela Schenkerja in zvezdniški projekt Elegant Weapons.
Glasbenika se trenutno mudita na Convergence turneji, ki predstavlja nekakšen pregled lastnega ustvarjanja, podkrepljenega z večnimi klasikami svojih nekdanjih delodajalcev in vzornikov.
Med originali in legendami
Nastop je odprl dvojec Gusovih stvaritev, saj smo slišali “Force Majeure” in “Quantum Leap”, ki sta nas ponesli v čase njegovega istoimenskega solo albuma iz leta 2021. Sledil je prehod k Romerovemu ustvarjanju in pesmim “Castaway on the Moon” ter “Chased by Shadows” (obe z albuma Too Many Lies, Too Many Masters (2023)). Predstavljanje avtorskih pesmi je prekinil prvi poklon klasikam, med katerim smo slišali izvrstne interpretacije “The Mob Rules” (Black Sabbath), “Kill the King” (Rainbow) in “Cold Sweat” (Thin Lizzy).
Skupna in istoimenska skladba “My Premonition” z Gusovega aktualnega studijskega albuma je nakazala vrnitev k lastnemu materialu. Najprej v čase kitaristovega albuma I Am the Fire (2014), s katerega smo slišali “Redemption” in naslovno skladbo, pri kateri je publika z veseljem prevzela del refrena. Manjkala ni niti firewindovska “Destiny Is Calling” z albuma Stand United (2024), ki jo je, če smo natančni, izvedlo 75-odstotkov dejanskih Firewind, kajti Romera in Gusa na turneji spremljata še basist Petros Christodoulidis in bobnar Johan Nunez.
Odlično sprejet poklon utemeljitelju heavy metala
Redni del sta zaključili “Highway Star” (Deep Purple) in “Stargazer” (Rainbow), ki jo je Ronnie začinil s šalo o klišejskosti koncertnih dodatkov, ki vedno potekajo po isti enačbi. Verjeli ali ne, tudi naš ni bil nič drugačen. Sklepni del je tako začela “Fearless”, naslovna pesem z Gusovega solo albuma iz leta 2018, za njo pa je napočil čas za sklepni in za marsikoga glavni poklon preteklosti. Spomin na nedavno preminulega Ozzyja Osbournea, med katerim smo poleg njegovih solističnih klasik “Bark at the Moon” in “Shot in the Dark” slišali še sabbathovsko “War Pigs”, ki so že tako glasno odobravanje publike ponesle še stopničko višje.
Koncert Gusa G. in Ronnieja Romera je predstavljal odličen most med starim in novim. Spoštljivo združitev sodobnosti in tradicije, ki je upravičila moja visoka pričakovanja. Po videnem pa tudi pri ostalih obiskovalcih in glasbenikov samih, zato lahko upamo, njun obisk Slovenije v takšni obliki ni bil zadnji.
Foto: Vito Stričevič