Koala Voice so v začetku julija nastopili v Kranju (TrainStation SubArt), kjer so predstavljali nov studijski album, imenovan preprosto ‘Plata’. Številčna publika pa je lahko uživala tudi v njihovih starejših hitičih. Pred koncertom smo se usedli za intervju.
Slovenski četverec je s svojo neobremenjenostjo, razbijaško indie punk prezenco polno nalezljivih melodij in zasoljenih kitarskih riffov zelo hitro prirastel k srcu množicam, tako po Sloveniji kot tudi drugje po Evropi. Po prvencu ‘Kangaroo’s a Neighbour‘ (2014), ki ga je nasledil ‘Wolkenfabrik‘ (2017), so leta 2018 izdali digitalni akustični album ‘Koala Voice: Izštekani‘. Temu je sledil nonšalantni ‘Woo Horsie‘, kjer so nam Koala Voice postregli z njihovim popoidnim hitom ‘Ker tu je vse tako lepo‘.
Njihova muzikalnost in očarljivost jim je pridobila tudi mesto predskupine pred legendarnimi Pixies v ljubljanskih Križankah. Svojo publiko pa so naprej lovili tudi po večjih evropskih festivalih, kot so Liverpool Sound City, Tallinn Music Week, Bush Budapest, Pohoda, Monkey Week, Exit in Inmusic.
V zadnjem letu so se posvetili snemanju in ustvarjanju njihovega četrtega studijskega albuma. ‘Plato‘ so napovedali že z singli ‘Vertigo‘, ‘Vukovi‘ in ‘Spaghettification‘.
Po pozitivno sprejetem jesenskem singlu ‘Vertigo‘ je februarja prišel drugi singel. Koala Voice so zatulili v luno s singlom ‘Vukovi’. Za tega poudarjajo, da nikakor ni šlo za premišljeno marketinško potezo, kako še bolj prodreti na balkanski polotok, pač pa je skladba nastala pod spletom naključnih okoliščin. Vse, kar delajo, počnejo z občutkom svobode in nepredvidljivosti. Tako je nastala tudi njihova zadnja plošča, skupno, če štejemo še Izštekane, že peta.
Z nežnim, a pretkano zapomnljivim kitarskim rifom ‘Vukovi’ opevajo zlomljenja srca in prijateljstvo. Tako kot so se našli sami, nas Koala Voice spomnijo na lepoto tega, da si vsak s časom najde svoje krdelo. Za prikupno animirano podobo skladbe je poskrbela zagrebška umetnica Marina Uzelac.
Nato pa so pred štirimi tedni razveselili še s skladbo ‘Spaghettification’. Tretji singel črpa iz astrofizike in združuje globoke ideje, ki so podkrepljene s prav tako učinkovito in navdihnjeno video podobo. Kot povedo Koala Voice: “Spaghettification je vesoljska, plesna pesem, ki sprašuje, komu je smiselno nameniti čas, koga spustiti blizu, kaj je resnično, kdo je »fake«. Skladba izraža zavedanje, da smo dovolj že sami, toda ko smo skupaj ter si delimo vzpone in padce, so nekatere stvari preprosto lažje.”
Plato lahko naročite TU ( < — klik klik).
Kaj lahko pričakujemo od novega albuma?
Z miksom indie rocka, popa, stonerja, rocka, countryja in diska nam Koala Voice v slovenščini, srbohrvaščini in angleščini ponujajo 13 novih pesmi, ki odražajo časovno obdobje, napolnjeno z iskanjem odgovorov na večno neodgovorjena vprašanja o ljubezni, prijateljstvu in srcozlomu, kjer poskušajo najti odgovor v malih trenutkih sreče.
Ko opevajo stvari, ki malo bolijo, čudne rože, tuširanje, zaskrbljene ljudi, volkove in vrtoglavice, vam z albumom ‘Plata’, Koala Voice pustijo, da skozi njihove pesmi najdete skrite dele sebe.
-
- Vertigo
- Zlomila si mi srce za na plato
- Spaghettification
- Misli
- Mountain Man
- Silly Plant
- Drive
- Shower
- Postapokaliptični svet
- Things That Hurt a Little
- Worried Man
- Vukovi
- Prva indijanka, ki so jo ugrabili vikingi
Pevka in kitaristka skupine Koala Voice, Manca Trampuš, izid albuma pospremi z besedami: »Četrta plata Plata je iskrena, razgibana, se dere in pleše. Proces ustvarjanja tega albuma nam je pustil en velik topel pečat, ki ga od snemanja lani maja nosimo s sabo, zdaj pa je končno čas, da to delimo tudi z vami,« in dodaja: »Nažgite jo naglas in jo pridite poslušat na kak poletni špil!«
DATUMI KONCERTOV:
6.8.2021 – Festival Shots – Slovenj Gradec
27.8.2021 – Urbano Dejanje – Ljubljana
11.9.2021 – Gornja Radgona ob Muri – G. Radgona
*Datume nastopov v živo lahko spremljate tudi TUKAJ.
Danes so močni kot še nikdar prej. Razmišljajo o dotičnem trenutku in otem, kaj sledi naslednje. Vedo, kaj zmorejo, in si ne postavljajo omejitev. Ravnokar so še tretjič zatresli oder na festivalu Exit. Sledi več koncertov.
Vsi skupaj so Koala Voice, in če se ena karta izvleče, cel kupček pade, zato držijo skupaj in ne odstopajo od svojih kreativnih ciljev. Vztrajajo s svojo ekipo in so še vedno indie bend, pa čeprav zdaj pod okriljem založbe Nika Records. Po naravi in sporočilnosti bodo za zmeraj indie.
ROCKER.SI: Najprej vprašanje za Manco, ne toliko o glasbi, ampak me zanima več o tem tekmovanju, ki ste ga imeli prejšnji dan v Ljubljani in ste objavljali na družbenih omrežjih. Bilo je več ekip in ste hodili po Ljubljani, ljudi ste spraševali po mnenju, kajne? O čem se je šlo?
MANCA: V sklopu predčasnega glasovanja za referendum smo spraševali ljudi in jih vozili na Gospodarsko razstavišče, da so lahko predčasno oddali svoj glas. Bile so tri ekipe, jaz in Živa, druga ekipa so bili Prismojeni profesorji bluesa, ter Ula in Leo kot tretja ekipa … Tekmovali smo, kdo jih bo zbral več in … no, najina ekipa je sicer izgubila, so pa vsi ljudje rekli, da imajo zelo dobro planirano, kateri dan bodo šli glasovat. Od tistih, ki sva jih midve vprašali, jih večina itak ni bila iz Ljubljane (smeh). Ampak vseeno, ljudje so vedeli, za kaj se gre.
ROCKER.SI: Se za ta cilj zavzemate tudi vsi skupaj kot bend?
DOMEN: Jaz sem bil ravno danes v Zagorju, da sem oddal svoj glas.
ROCKER.SI: Prihajate iz Zasavja, če se ne motim vsi, ampak koliko ste dejansko še v tistih krajih? Manca, ti si bolj kot ne v Ljubljani? Domen je tudi vsepovsod, kolikor vem …
MANCA: Res je, Domen pa v Mariboru (smeh).
DOMEN: Jaz sem bil tam lansko leto, in sicer od aprila do septembra. V Zagorje sem se vrnil, ker sva namreč z očetom v obdobju med dvema karantenama odprla bar. Pri 27 letih sem se torej vrnil domov (smeh). Na žalost smo morali potem zapreti, ker je bil ponovni val prehud. Zadevo sva imela zastavljeno za manjše koncert, večere tipa odprti mikrofon, razstave in galerije, itd. Imeli smo dober obisk, ampak ta zgodba je zaenkrat zaključena. Vsaj z najine strani, no, tam sta še dva podobna lokala.
ROCKER.SI: Za vami je desetletje glasbe. Pravite, da je to vaša najdaljša zveza. Kako skrbite drug za drugega, da ta odnos cveti? Dajte nam kakšen nasvet.
TILEN: Podpiramo eden drugega. Res smo uigrana ekipa in vse je naravno.
ROCKER.SI: In če kdo zajadra v napačno smer?
TILEN: Redko. Ne vem, če bi se to zgodilo.
MIHA: Se pa vsake toliko usedemo skupaj in vržemo karte na mizo. Včasih niti ni volje, da bi razrešili vse sproti in se lahko nabere, načeloma pa nimamo nobenih težav.
ROCKER.SI: Junija ste izdali četrti studijski album, peti če zraven štejemo še Izštekane, kakšni so občutki v primerjavi s prvim albumom, ko ste se verjetno še iskali? Včasih pri zasedbah traja nekaj albumov, da izdajo nekaj zares zares dobrega, toda vi ste krenili od začetka na polno, ali to vseeno pomeni, da najboljše šele prihaja?
DOMEN: Bolj smo samozavestni pri odločitvah, ker pri prvem albumu je šlo za to, da je na Špil ligi Gušti rekel, da pozna nekoga, ki bi razumel naš zvok in nas je povezal s Petrom Deklevo. Takrat smo en teden oziroma deset dni vsak dan hodili v njegov plac na Kodeljevem – hecno, da smo zdaj tam mi – ter smo snemali od jutra do večera. Zvečer, ko smo zaključili, sva s Tilnom ostala in on je snemal bas, jaz pa sem spal na kavču. Potem sva zamenjala in sem jaz snemal. Tako je bilo, vsi smo spali kar tam v Šiški. To je bila prva plošča, ki predstavlja dadaističen kolaž. Ko smo snemali četrto ploščo, pa smo razmišljali, pa se je po svetu dogajalo, kar se je dogajalo, zato smo se odločili za 14-dnevno samoizolacijo. Dobesedno, v klubu Baza v Ajdovščini. Miha je bobne postavil kar na oder, jaz sem imel en kos kluba, Tilen je stal v drugem kotu, Manca v tretjem, in tako smo poskušali ustvariti to, kar sicer počnemo normalno. Načeloma smo klubski bend. S sabo smo povabili še našega tonskega mojstra, ki mu zaupamo. Album smo posneli sami, brez zunanjih dejavnikov, za mastering pa smo izbrali BearTracks Studio.
ROCKER.SI: Ste posneli ves material, s katerim se prišli v improvizirani studio?
DOMEN: Zmeraj delamo na način, da imamo pripravljenega več materiala. Tokrat smo imeli kar nekaj komadov, za katere je besedila večinoma napisala Manca. In pa nekaj skladb, ki so bile starejše in smo jim dali novejšo preobleko. Žal se na ‘Plato’ niso uvrstile vse pesmi, ker smo se odločili, da bomo raje vključili 9-minutni inštrumentalni komad in je zmanjkalo prostora. CD in plošča bosta pa imela različen seznam skladb, kar je še dodatna posebnost teh izdaj.
ROCKER.SI: Pri plošči res takoj v uho pade nekaj komadov, predvsem uvod in zaključek sta močno zasanjana. Neizmerno mi je všeč, da zaključite z omenjeno inštrumentalizacijo, ki nosi naslov ‘Prva indijanka, ki so jo ugrabili vikingi’. Kako je prišlo do tega? Mnogi si ne bi drznili.
DOMEN: Kdaj pa kdaj poskusimo nekaj novega. Včasih uspe, včasih pa ne.
ROCKER.SI: Ste se kdaj omejevali s številom albumov, ki jih vidite zase v svoji karieri?
DOMEN: Ko je bil Miha star 28 let, torej pred štirimi leti, sva se pogovarjala ravno o tem in sem mu rekel, da čutim, da imam v sebi šest albumov. Brez da bi se norčeval, šest albumov in sedmi “greatest hits”. Pogovarjala sva se o letih, koliko bi vložila v ta projekt, ampak sva oba že starejša od teh načrtov. Trenutno smo pri četrtem albumu, petem, če zraven štejemo še Izštekane, in ne vem – ne bi rad rekel, da bom v življenju ustvaril šest albumov, ker imam na strani tudi solo kariero in potem samo odlašam ta šesti album (smeh). Mislim, da imamo v sebi še dovolj boja in ljubezni, da lahko še dolgo nadaljujemo.
ROCKER.SI: Včasih je najbrž težko najti pomen, zgraditi zgodbo, osmisliti naslove, komade in album – se o tem kdaj pogovarjate? Pri izdajah, preden pridejo na vrsto intervjuji?
DOMEN: Vem, kaj misliš. Res je, da vsak album predstavlja svojo zaokroženo celoto, ampak pri četrti ‘Plati’ je ravno to, kar si zdaj izpostavil, upamo si reči, da smo rdeča nit mi štirje. Ljudje, ki igramo te skladbe. Ena in ista zasedba, ki je skupaj že deset let. Ko smo šli v studio, sem ravno zato želel, da si vsak izbere svoje indijansko ime (smeh). In tako smo se tudi klicali v tistem obdobju.
ROCKER.SI: Se spomnite imen?
MANCA: Itak (smeh).
DOMEN: Jaz sem bil Mladi volk, ampak sem se tekom snemanja preimenoval v Puma …
TILEN: Čisto naravno se je zgodila ta transformacija (smeh).
MANCA: Jaz sem bila Mali kamen.
TILEN: Jaz sem bil Kondor sonca.
MANCA: Miha pa Glasni hitri pok.
ROCKER.SI: Kot v filmu ‘Sreča na vrvici’.
TILEN: Zelo podobno (smeh).
DOMEN: Za začetek je bilo to, ampak tistih štirinajst dni smo se res osredotočili na svoj zvok in na delo pred nami. V navidezno nesvobodnem času smo si pričarali svobodno ozračje, kar je bil koncept tega, da v bistvu delamo ‘Plato’.
ROCKER.SI: Čestitke za najnovejši singel ‘Spaghettification’, ki pa govori o vsem drugem kot pa o špagetih, kajne? Kdo izmed vas je navdušeni astrofizik?
DOMEN: Tilen je dal idejo.
MANCA: Nastala je tako, da smo bili pri Juretu, našemu tonskemu mojstru, in smo na balkonu poslušali jam tega komada. Tilen je zraven razlagal o črnih luknjah in o tem pojavu, zato se je kar malo zapekla ta ideja, skupaj z glasbo …
ROCKER.SI: … ki pa je bila že postavljena?
MANCA: Ne še v čisto finalni obliki, samo riff …
TILEN: Ravno sem bral od knjgo ‘Astrophysics for People in a Hurry’ avtorja Neila deGrassa Tysona, en dan prej mislim da, in potem sem pač razlagal, kaj sem izvedel zanimivega. Saj niti ne bi razlagal naprej, ampak koncept je precej dobro sovpadal.
ROCKER.SI: Je bil tudi ‘Spaghettification’ popevka tedna na Valu 202?
MANCA: Yes, yes.
ROCKER.SI: Koliko je to že kljukic?
TILEN: Mislim, da samo en singel ni postal popevka tedna.
MANCA: Trije singli s ‘Plate’ so postali popevka tedna.
DOMEN: Veseli smo in zadovoljni, ampak skušamo ostati skromni. Vedno nam drugi povedo, da smo zmagali. Niti se ne obremenjujemo s tem.
ROCKER.SI: Od vas res nikoli nisem prejel privatega sporočila, naj glasujem.
MANCA: Ne, nikoli se ne gremo tega.
DOMEN: Ne, to se nam zdi že kar malo goljufanje, če smo iskreni. Veseli smo dobrega odziva na našo glasbo in se hkrati zavedamo, da ko enkrat ne bo več odziva, da nam bo veliko težje, zaenkrat pa ne tuhtamo o temu na ta način. Delamo naprej in živimo v trenutku.
ROCKER.SI: Tilen, vidim, da si obdržal brke iz videospota.
TILEN: Mislim, da sem z brki začel že v Španiji (smeh). Vmes sem se že obril, ampak vedno pride in gre v fazah (smeh). Ko smo bili v studiu, smo se spet začeli zajebavati s tem, potem pa so postali všeč še punci, nimaš kaj … (smeh).
ROCKER.SI: Ampak ni lahko imeti takšnih brk, samo na tem delu …
TILEN: Res si moram nenehno popravljati (smeh). Zdaj bi mogel imeti že popravljeno, a ni mi mar. Edino potem je smešno, ko se mi zavihajo na gor (smeh).
ROCKER.SI: Manca, ti pa si se jih znebila!
MANCA: Ni šlo z brki (smeh). V videospotu smo jih imeli vsi (smeh).
ROCKER.SI: Trinajst skladb ni malo.
TILEN: V bistvu res. Bili smo v klubu in pridno smo snemali. Brez pomislekov, tako kot je rekel Domen. Prišli smo z materialom, namen je bil, da vključimo vse, ampak na koncu se je pokazalo, kaj zares sodi na ‘Plato’ in kaj ne. Za skladbo ‘Prva indijanka, ki so jo ugrabili vikingi’ smo se vsi strinjali, da jo moramo obdržati. O tem ni bilo dvoma.
ROCKER.SI: Tokrat ste imeli nekaj več časa za snemanje, kako ste se organizirali?
DOMEN: Več ali manj smo si vedno dali sedem do deset dni. Mogoče štirinajst. Za nas je snemanje projektno delo, kar pomeni, da delamo prej in kasneje, ampak teh štirinajst dni si zapišemo v koledar in takrat nimamo na urniku ničesar drugega. V tem je bistvo. Ni tako malo časa, v resnici, če gledamo vse skupaj. Najkrajši projekt je bil ‘Woo Horsie’, ki smo ga ustvarili v dveh mesecih, ampak to pomeni vse od dizajna do izdaje. Pri ‘Plati’ pa se je zavleklo, mislili smo, da bomo končali že lansko leto septembra, a je imel naš tonski mojster manjše težave z ušesi in smo raje počakali. Z dodatnim časom smo lahko še dodatno razvili koncept ‘Plate’. Je pa res, da smo eden redkih bendov pri nas, ki dela zgolj to. Kadar snemamo, vložimo dva meseca naših življenj.
ROCKER.SI: In temu sledi mesec tako imenovane tišine?
DOMEN: Po snemanju vedno pride čas, ki si ga vzamemo zase, da se prečistimo in umirimo. Stvari prihajajo in odhajajo v ciklih.
TILEN: Ni nujno načrtovano, ampak ugotovili smo, da nam ugaja, če si vzamemo mesec dni za počitek.
MANCA: Pojavi se nov cikel.
ROCKER.SI: Ste imeli kdaj kakšen ožji izbor za drugo ime benda? V zadnjem času vidimo veliko sprememb imen in menjav članov. Je bilo še kaj drugega pred Koala Voice?
MANCA: Če bi eden izmed nas odšel, potem to ne bi bil več projekt Koala Voice. Vedno smo čutili tako.
TILEN: Ampak nismo še niti blizu tej točki (smeh).
DOMEN: Ampak dejansko smo razmišljali o drugem imenu, tako malo v hecu (smeh). Če ne bi smeli igrati naših avtorskih skladb, smo rekli, da si bomo nadeli ime Jebi se, zajček (smeh). To je tudi naše jam ime, kadar smo igrali zase.
TILEN: Malo bolj avantgardno …
DOMEN: Manca je pred kratkim snemala z Vazzom, jaz imam svoje komade, zdaj pa čakamo še ansambel bratov Prašnikar, da naredita nek hud drum and bass in se zabava lahko prične.
ROCKER.SI: Vaju res zanima ta žanr?
TILEN: Ne, ne, sploh ne, ampak je dobesedno ‘boben in bas’ (smeh). Zaradi tega pravimo drum and bass, ampak nihče sploh ne posluša tega žanra (smeh).
ROCKER.SI: Kako ste trenutno z ekipo, imate izbrane sodelavce, s katerimi redno sodelujete?
DOMEN: Obstajajo določeni ljudje, h katerim smo se vračali tekom let, kar se tiče ožje ekipe, pa smo jo dobili s tem, da smo pred kratkim podpisali z Nika Records. Neja in Sara sta izredno sposobni ženski, ki se gibata v tem svetu.
ROCKER.SI: Zakaj ste sploh pristopili k Nika Records?
DOMEN: Deset let smo bili indie bend, zdaj pa so nas povabili na razgovor, nakar smo se petkrat sestavili in govorili o možnih načinih sodelovanja. Glavna stvar je v tem, da smo v teh desetih letih odklonili kar nekaj priložnosti, ki bi bile za nas dobre. Resda se nismo obremenjevali s tem, ampak zdaj je pravi čas. Ker če zdaj ne, potem bomo do konca življenja indie bend. Trenutni dogovor nas zaenkrat ne omejuje, torej se nismo prodali, pri Nika Records so zgolj prevzeli nekaj nalog, za katere mi nimamo niti časa niti želje.
MANCA: Na ta način so nam olajšali naše delo. Toliko stvari smo že dali čez in veliko stvari vemo, nekatere naloge pa celo že zdaj opravljamo sami, zato sodelovanje z Nika Records ne bo pomenilo veliko sprememb v tem pogledu.
ROCKER.SI: Kakšna je zdaj setlista? Kaj igrate, bodo večinoma novi komadi? Bo na koncertih poudarek na novem albumu? Kako težka naloga je pred vami?
DOMEN: To zdaj preizkušamo na teh koncertih, stari (smeh). Zdaj delamo na tem, ravno to, kar si prej rekel, vsak album je imel svoj koncept, in ko jih združimo, pelje nekam čisto drugam. Prvi koncert, kjer se je to res občutilo, je bil v Murski Soboti. Na koncu smo bili kar v šoku: “Vau, kje smo zdaj. Samo še en komad je do konca, kaj čutimo? Kaj se dogaja?”
ROCKER.SI: Se pravi vsega po malo. Ste skladbe s posameznega albuma na setlisti uvrstili skupaj?
DOMEN: Se zgodi, ampak to je že stvar dramaturgije. Skušamo ustvariti lok koncerta, da teče energija.
ROCKER.SI: Če boste igrali akustiko, se bo seznam skladb spremenil?
DOMEN: Prilagodili bomo seznam izvedenih skladb, skoraj zagotovo, čeprav naši akustični seti so malo posebni. Že dostikrat so nam kolegi očitali, da niso toliko akustični seti kot tišja elektrika. Na bobnih je opazna sprememba, z Manco pa igrava praktično enako, ampak na akustičnih kitarah.
ROCKER.SI: Boste v živo izvajali 9-minutni komad ‘Prva indijanka, ki so jo ugrabili vikingi’?
DOMEN: Skoraj zagotovo.
