Koala Voice + Hamo in band = lubezn

Rudi Bučar in Matevž Šalehar (Foto: Urša Premik)

“Lubezn, lubezn, lubezn.” Hamo jo je poln in rad jo deli s poslušalci. Mogoče je te ljubezni že kar malo preveč, ampak vse je del imidža. Ni fasada, ampak podoba, ki jo vzdržujejo in negujejo. Stvar je premišljena. Ampak, kaj ko so tako simpatični na odru. Matevž Šalehar (s spuščenimi lasmi z malce drugačnim stilom, kot smo ga vajeni), vedno nasmejani in energični kitarist Peter Dekleva (njegov input v koncert je nenadomestljiv), Denis Horvat – Duki,  Uroš Škerl – Hipi in Martin Janežič – Buco!

“Vreme! Vreme! Vreme za lubezn!”

Večer je bil posvečen večnim romantikom, zlomljenim srcem in iskrenim zaljubljencem, ki se jih dotaknejo bluzovske, soulovske in rockerske melodije. Tokrat so bili bluzerji oboroženi še z vizualno animacijo, nadpovprečno osvetlitvijo – pri kateri so laskali “daleč najlepšemu članu ekipe” Črtu Birsi – in pa s tonskim mojstrom Dragom Popovičem, ki po besedah Hamota “ne sliši najbolje”, zato smo mu morali zaploskati še glasneje. Tehnično gledano koncert na zelo visokem nivoju. Na tem mestu je potrebno pohvaliti tudi Kurzschluss organizacijo.

Foto: Aleš Žnidaršič

Največji aplavz pa so zvesti oboževalci namenili prav Bucotu (tega smo že vajeni in tip je res prava ikona), ki se je tokrat za čisto novo skladbo podal na tolkalske klaviature, na prikupno majcen ksilofon. Ta del noči je bil hkati čustven in duhovit. Velika podoba z nežno melodijo je bilo vse, kar smo potrebovali, da smo šli korak dlje. Publika se je premaknila bližje odru. Fantje so še močneje objeli svoja dekleta. Člani benda so se mu kar klanjali – malce sarkastično, ampak vse v dobrem duhu – Peter je bil na kolenih,  Matevž pa se je samo smejal. Takšni so. Še pred začetkom sta si kitarist in klaviaturist na veliko pošiljala narisane poljubčke in srčke. Med drugim smo videli še improvizirani battle solo med kitaro in klaviaturami. Epsko.

Manca Trampuš (Foto: Urša Premik)

Ponavadi igrajo v klubu pred stotimi ljudmi, se je šalil Hamo (ampak v resnici sploh ni šala, saj pri nas drugače ne gre), danes pa jih je pričakala velika dvorana Gospodarskega razstavišča. V press loži se je nabralo kar nekaj znanih obrazov, prava ekstaza pa se je dogajala spodaj pod odrom. Fotografi so se prerivali, da bi ujeli pravi moment in svetlobo, dekleta so prepevala (v svoji lastni tonaliteti) “and of course Hamo did his thing”. ‘Dolgo nisva pila’, ‘Rožice’, ‘Vreme za lubezen’, ‘Zabluzu’, ‘Gospa Magister’, ‘Greva še mal dlje’, ‘Dejva bit čist bliz’ … V goste sta za popoln night prišla tudi Rudi Bučar in Klemen Klemen! Super špil, čeprav nismo pričakovali ničesar manj.

“Če dava še mal sebe notr, greva še mal dlje” 

Kot predskupina se je najprej ogrela skupina Koala Voice. Britanski časopis DIY je zasedbo pred časom upravičeno razglasil za eno izmed petih najboljših odkritij konference Eurosonic leta 2016. Za seboj imajo že krepko prek 100 koncertov doma in v tujini. Ravnokar so izdali tretji album “Woo Horsie”. Zanimivo dejstvo pa je, da je njihov prvenec odlično produciral ravno Peter Dekleva, sicer kitarist zasedbe Hamo & Tribute 2 Love. Manca Trampuš, Miha Prašnikar, Domen Don Holc in Tilen Prašnikar so še enkrat več predstavili svoj pogled na moderno rock glasbo s pridihom diska in punka.

Tilen Prašnikar (Foto: Aleš Žnidaršič)

V zadnjem času sem še največkrat prisluhnil ravno akordom skupine Koala Voice. Nekaj je na njih in še svež material imajo. Delujejo prerojeno, pa ne da jim je kdaj manjkalo energije. Sedaj imajo samo še dodaten razlog, da ga žgejo na odru. Opaziti je bilo mogoče, da jih je publika podpirala, a v večini niso prišli zaradi njih. Jaz sem prišel v glavnem zaradi njih. Ni mi bilo žal. Zasedba, ki jo morate doživeti v živo.

Foto: Aleš Žnidaršič