‘Kužne pesmi’ je naslov devetega albuma skupine Katalena. Zasedba, ki v nespremenjeni postavi ustvarja in koncertira že od leta 2001, bo z njim letos praznovala dvajset let svojega obstoja.
Na albumu Katalena raziskujejo motiv kuge, kot so jo doživljali v preteklosti, hkrati pa izhajajo iz lastne in naše skupne aktualne izkušnje. Epidemija je izziv v človeškem, družbenem in zdravstvenem smislu, glasbenice in glasbenike, zbrane v kolektivu Katalena, pa nagovarja tudi kreativno.
Kako se v muziki in poeziji soočiti z izolacijo, samostjo, strahom, odgovornostjo in skrbjo? Kako uglasbiti in ubesediti široko paleto čustev in stanj, v katere nas je pahnil ta »kužni« čas? Preplet avtorskega z ljudskim, dialog med preteklostjo in sedanjostjo: vse to Kataleno zaznamuje že od začetka njenega obstoja. In zaznamuje tudi njihove Kužne pesmi.
Nekatere med njimi so priredbe ljudskih pesmi (v enem primeru molitve), pri nekaterih gre za avtorske skladbe, ki jim ljudski motiv predstavlja osnovo, vsaj polovica albuma pa je povsem avtorsko delo. Seveda Katalena tudi v svojih avtorskih iskanjih zasledujejo tradicionalne besedilne in glasbene motive: v duhu nekakšnega oponaševalstva oziroma kot svojo različico tistega, kar se skriva pod oksimoronsko oznako novokomponirana ljudska glasba.
Zgodovinska izkušnja »kužnih časov« se na albumu torej ves čas prepleta z intimnim doživljanjem aktualne epidemije. Katalena starodavne muzike in pesmi na nek način »izkorišča«, da bi z njihovo pomočjo interpretirala in lažje ter bolje razumela čas, ki ga živimo. Izjemne situacije in izredne razmere so v smislu preživetja vedno izziv, hkrati pa so s stališča umetnosti navdih in ustvarjalni temelj.
In umetnost na njih mora reagirati. Mora jih misliti, upodabljati, ubesedovati in prevajati v glasbo. Album Kužne pesmi je tak prevod, transkripcija časa in sveta, ki nas je s svojo norostjo, težo in drugačnostjo vse presenetil.