V Šiški je prvič nastopil švedski trubadur José González, ki se je s svojim pastoralnim indie folkom trdno zasidral v srca neštetih poslušalcev po celem svetu. Ob povratku v Ljubljano nam je zvezdnik z več kot milijardo spletnih pretokov in rednim abonmajem na spremljavo priljubljenih televizijskih serij predstavil lani izdani album ‘Local Valley’, prvi v sedmih letih.
José González kljub le štirim albumom v 18 letih z lahkoto razprodaja prestižne koncertne dvorane po celem svetu. Uspeha mu ne gre oporekati niti po bolj novodobnih vatlih – milijarda spletnih pretokov je vsekakor zavidljiva številka, še zlasti povedno pa je, da je njegova priljubljenost na pretočnih platformah poskočila v karantenskih letih. Z njegovimi nežnimi, osebnimi skladbami se pač ni težko poistovetiti in v njih najti uteho pred čudnimi časi, v katerih smo se znašli.
Oborožena z nevsiljivim šarmom, prepoznavnim ubiranjem strun in pomirjujočim glasom je Gonzálezova glasba tudi reden spremljevalec televizijskih programov. Med drugim lahko njegove skladbe najdemo v nanizankah, kot so House, The O.C. in Friday Night Lights, svoj pečat pa je pustil tudi na Netflixovi odmevni dokumentarni seriji The Last Dance. Najbolj znan je po sodelovanju pri snemanju glasbene podlage za film The Secret Life of Walter Mitty.
Na svojem dolgo pričakovanem četrtem albumu ‘Local Valley’, izdanem lani pri cenjeni založbi City Slang, je González svoj glasbeni izraz razširil ne le z večjezičnostjo, temveč tudi z vplivi svetovnih godb in celo z okusno odmerjeno uporabo ritem mašine. Prve zametke plošče je sicer predstavil že leta 2020 na podelitvi Nobelovih nagrad, v Šiški pa smo lahko v živo prisluhnili odlično sprejetmu končnemu izdelku. [Kino Šiška]
ROCKER.SI: Lepo pozdravljen, Jose! Si na Švedskem, v Gothenburgu?
JOSE GONZALEZ: Pozdrav. Tako je, ravno na sprehodu s svojim enoletnim sinom. Oprosti, ker sem pozabil na najin intervju, nisem nastavil alarma. Povej mi samo, če bo preglasno zaradi prometa. Kot si rekel, zdaj sem v Gothenburgu, kjer večino časa preživim s sinom, imam pa tudi hčerko, ki je stara štiri leta in je ravno začela hoditi v vrtec.
ROCKER.SI: Hvala za tvoj čas. Lepo slišati, da preživljaš čas z družino. Je to najlepši del tega, da si glasbenik? Prosti dopoldnevi?
JOSE GONZALEZ: Ko sem doma, imam veliko časa, kadar pa grem na turnejo, takrat je peklensko za mojo punco (smeh).
ROCKER.SI: Si lahko predstavljam.
JOSE GONZALEZ: Vzponi in padci. Ampak moram reči, da kot uspešen glasbenik živim dobro življenje. Zdaj mi ni treba toliko igrati kot pred leti.
ROCKER.SI: Ti je bolje, da ne hodiš pogosto na turneje?
JOSE GONZALEZ: Ko sem na turneji, uživam, a le če gre za nekaj koncertov na mesec. Toliko, da ostanem aktiven s prsti. Karkoli več od tega, potem postane mučno.
ROCKER.SI: Imel sem vprašanje za kasneje, ampak dajva opraviti z njim zdaj, ko si ravno omenil prste. Večina kitaristov igra s trzalico, ti pa s prsti oziroma nohti. Vem, kako delikatna zadeva je in me zanima, kako skrbiš, da se ne poškoduješ? Sklepam, da se izogibaš športa?
JOSE GONZALEZ: Šport ne pride v poštev, ne (smeh). Včasih sem rad igral košarko in skejtal, zdaj se skušam izgoniti temu. Uporabljam lak za nohte, to je ključno. Grem v salon in prosim za najmočnejšega, kar jih imajo (smeh). Dokler niso nohti predolgi. Če se kaj zgodi, pa moram počakati štirinajst dni, da zrastejo nazaj. Imaš prav, je kar delikatna zadeva.
ROCKER.SI: Kdaj si šel prvič v salon in prosil za lak? Mlademu kitaristu je bržkone nerodno?
JOSE GONZALEZ: Mislim, da sem bil star petnajst let. Imeli smo nastop v Avstraliji in sem si zlomil noht, nakar smo našli salon in so mi ustvarili umetnega. Bilo je ravno okoli novega leta, tako da smo res imeli srečo, da je bilo odprto!
ROCKER.SI: Moral bi razmisliti o tem, da zavaruješ prste in nohte! Daj mi povej, kako izgleda tvoj običajen vsakdan? Je podoben današnjemu, zjutraj na sprehod?
JOSE GONZALEZ: Čisto odvisno. V zadnjih mesecih sem bolj kot ne z družino. Vsake toliko napišem kakšen tekst za dokumentarni film. Redno tečem, se družim s prijatelji, nič posebnega. Ko bo sin v vrtcu, bom imel več časa za naslednji album.
ROCKER.SI: Sliši se v redu. Lansko leto si izdal album ‘Local Valley’, prvega po sedmih letih. Očitno nisi zaskrbljen glede smernic glasbene industrije?
JOSE GONZALEZ: Ne, res nisem. Sicer sem izdajal albume na tri leta, za tega pa sem potreboval sedem let. Govorim iz izkušenj, da z mojim stilom glasbe ljudem ni tako pomembno, kaj je moderno. Gre za zimzelen stil glasbe. Spomnim se na začetku kariere, kako sem se nerviral, ker so bile založbe v dvomih, če bo to delovalo na dolgi rok.
ROCKER.SI: Najdaljše obdobje, da nisi prijel za kitaro?
JOSE GONZALEZ: Hm, v bistvu sem začel igrati pri 14 letih, a sem imel potem tudi obdobje, ko nisem igral. Rekel bi kakšno leto.
ROCKER.SI: Presenetil si me z odgovorom.
JOSE GONZALEZ: Ko sem bil mlajši, sem dokaj hitro dosegel določen nivo v znanju akustične kitare in od takrat naprej se nisem naučil veliko novega. Sposoben sem bil igrati na tej ravni, kadarkoli sem pač poprijel za kitaro. Nisem se niti rabil ogreti. Nekaj se je zgodilo, da sem dosegel tisti nivo in ostal tam.
ROCKER.SI: Pravijo ti švedski indie folk pevec, je to popularen opis za izvajalca na Švedskem?
JOSE GONZALEZ: Ne bi rekel (smeh). Nekaj jih deluje, a če poslušaš radio, smo slabo zastopani. Prednjačita First Aid Kit. To je le eden izmed mnogih žanrov, kajti nismo več v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo zelo popularno igrati na akustično kitaro in zraven peti.
ROCKER.SI: Verjetno tega ne ve veliko tvojih naših bralcev, ampak dolgo časa si igral tudi v rock zasedbi Junip. Ste še aktivni ali morda celo delate na novi glasbi?
JOSE GONZALEZ: Žal, ne delamo na novi glasbi. Bobnar je zapustil zasedbo in od našega drugega albuma smo le nekajkrat stopili skupaj na oder. Nismo se še odločili, ali bomo posneli karkoli novega. Premikamo se s hitrostjo ledenika (smeh).
ROCKER.SI: Škoda, ker ste res dobri. Všeč mi je, kako tvoj glas reagira z udarnejšo glasbo.
JOSE GONZALEZ: Hvala. Zadovoljen sem z dvema albumoma, ki smo ju izdali, ampak težko je bilo sodelovati. Ni šlo naprej. Ne vem, kaj se bo zgodilo.
ROCKER.SI: Mogoče se bo to spremenilo. Kaj te je sploh spravilo v glasbo, če smem vprašati? Glede na to, da sta bila starša akademika, na področju psihologije in biokemije, in oba politično aktivna, ti pa si izbral glasbo?
JOSE GONZALEZ: Oče je igral v zasedbi in pel v zbor, ko je bil mlajši, glasba je prišla od tam, ampak drži – oba sta bila v akademskih poklicih. Mati je sicer potem delala v bolnišnici, ampak res ni nihče pričakoval, da bom izbral glasbo. Na začetku sem tudi jaz izbral študij, glasbo sem dojemal le kot hobi. Nekega leta se je potem to spremenilo – iz hobija je glasba postala moje glavno sredstvo preživetja.
ROCKER.SI: Torej si študiral biokemijo?
JOSE GONZALEZ: Pet let sem delal faks in magisterij v smeri molekularne biokemije. Nato sem se pridružil skupini, v kateri so raziskovali viruse, a nismo imeli veliko rezltatov. Ko sem posnel prvi album, je bilo jasno, da se ne bom vrnil k raziskavam (smeh).
ROCKER.SI: Je denar v glasbi boljši kot v biokemiji?
JOSE GONZALEZ: Oh, ja, edino če odkriješ zdravilo za raka in ga patentiraš. Jaz nisem bil blizu tega (smeh). Niti v člankih nisem bil omenjen, tako da mi je postalo jasno, da je moje mesto v glasbi. Odigral sem štiri nastope in s tem plačal najemnino. Bila je edina logična izbira!
ROCKER.SI: Tudi mi smo veseli, da si prestopil na stran glasbe. Povej mi več o procesih pisanja, snemanja in nastopanja. So ti vsi trije blizu ali bi kakšnega najraje preskočil?
JOSE GONZALEZ: Vsi trije so enako pomembni. V vseh ciklih albuma najdem lepoto, se pa spomnim, kako sem imel dolga leta težave s pisanjem besedil. Dolgo časa sem se mučil. Naporno je bilo. Spomnim se intervjujev za prvi album, ko sem vsem priznal, da rad igram kitaro in pišem glasbo, a ne vem, kako napisati besedilo. Zdaj je drugače. Sem vesel, da sem na tej točki v karieri in sem našel ravnovesje med glasbenim delom in poezijo.
ROCKER.SI: Veliko si nastopal na televizijskih šovih po ZDA. Si šel tja le zaradi nastopa ali si vskočil, ko si bil na turneji? Kakšni se ti zdijo podobni nastopi? Uživaš, ko nastopaš pred kamerami?
JOSE GONZALEZ: Nedvomno so nekaj posebnega. Ponavadi z menedžerjem in booking agentom gledamo na to, da sem tisti čas na turneji. Pošljemo jim povpraševanje, če so zainteresirani – kar večino časa niso, ampak na vsake toliko pa ponudijo datum. Nikoli ne veš. Ne gre za dovolj veliko priložnost, da bi le zaradi tega odšel na potovanje V studiu je lepo, dokler ne pride čas za nastop. Namreč vse televizijske postaje so izredno hladne. Temperatura je nižja kot običajna. Dlje časa stojim in čakam v tišini, potem pa moram na oder in peti. Ponavadi izvedem le eno skladbo, torej nimam časa se sprostiti in ogreti. Še vedno do zdaj sem bil zelo nervozen in nikoli ni bila popolna izkušnja, kar se tiče izvedbe.
ROCKER.SI: Morda veš, zakaj so studiu hladnejši?
JOSE GONZALEZ: Hm, nisem prepričan. Nekateri so mi v šali rekli, da občinstvo v studiu ne zaspi (smeh).
ROCKER.SI: Dotakniva se filma The Secret Life of Walter Mitty, ki nosi tvojo glasbo. Moram reči, da je še najboljši del filma ravno tvoja glasba, kajti bil je v redu, ampak ne pa odličen.
JOSE GONZALEZ: Ja, gre za družinski film, vsekakor.
ROCKER.SI: Kako je bilo, so kar pristopili k tebi?
JOSE GONZALEZ: Glasbeni nadzornik filma Theodore Shapiro je Benu Stillerju predvajal nekaj moje glasbe in mu je bilo všeč. Mislim, da je šlo za skladbo iz zasedbe Junip. Preprosto kontaktirala sta me, če bi bil del glasbene spremljave za film in bi posnel tudi nekaj nove glasbe. Takrat sem snemal tudi skupaj s Shapirom, ki je veliko ime v svetu filmske glasbe.
ROCKER.SI: Torej nekaj skladb je nastalo šele kasneje, posebej za film?
JOSE GONZALEZ: Malo vsega je bilo, nekaj novega materiala, nekaj že posnetega, pa tudi od zasedbe Junip smo črpali. Shapiro je posnel skladbo, na kateri sem igral kitaro in pel. Potem sta pa še dve najbolj znani, in sicer ‘Step Out’ ter ‘Stay Alive’. Na teh dveh nisem avtor.
ROCKER.SI: Kako si doživljal obdobje po filmu, je bila zato to druga realnost, glede na to, da si dobil toliko novih poslušalcev, izključno zaradi uspešnosti celovečerca?
JOSE GONZALEZ: Zame se je od nekdaj odvijalo v valovih, kar se tiče zanimanja javnosti. To je bil le eden izmed petih valov, bi rekel. Zato tudi ne igram teh pesmi v živo. Seveda sem opazil, da sem postal popularnejši v tistih letih, ko je ven prišel film, a sem hitro padel na isto raven kot prej, ko sem igral skladbe s solo albumov. Na koncertih ‘Step Out’ in ‘Stay Alive’ ne izvajam.
ROCKER.SI: Kakšen poseben razlog?
JOSE GONZALEZ: Ne maram ju (smeh).
ROCKER.SI: Ne?
JOSE GONZALEZ: Ne.
ROCKER.SI: Moraš početi, kar imaš rad.
JOSE GONZALEZ: Tudi jaz tako mislim. So deli besedil, ki so mi všeč, nekaj pa jih res ne maram.
ROCKER.SI: Prebral sem, da si atetist, kar je vzbudilo moje zanimanje. Ko poslušam tvojo glasbo, si sicer želim verjeti, da je zunaj nekaj več, tako da ti dve stališči udarita drug ob drugega. Me zanima, kako razmišljaš. V kaj torej verjameš?
JOSE GONZALEZ: Ko razmišljam o življenju in spiritualnosti mimo boga, se ponavadi obrnem na humanizem. Moramo si priznati, da smo primati – sicer inteligentni, a v osnovi le opice. Kljub temu se sporazumevamo na najbolj neverjetne načine, lahko ustvarjamo in uživamo umetnost, imamo vsa ta čustva … to je vzrok za slavje, se mi zdi! Brez, da bi potrebovali pojasnilo z duhom ali višjim bitjem, ki nas je ustvarilo. Gre za izmišljotino ljudi, ki ne vedo bolje.
ROCKER.SI: Lepo si povedal. To me vodi do vprašanja o efektivnem altruizmu. Bral sem, da si velik podpornik. Torej gre za idejo, da bi moral vsak pomagati drugim, glede na njihovo sposobnost? Kolikor vem si daroval 10 odstotkov svojega honorarja dobrodelnim organizacijam?
JOSE GONZALEZ: Treba se je zavedati, da živimo v svetu, kjer si lahko dnevno za nekaj evrov privoščimo kavo. Srečo imamo. Zatorej verjamem, da vsak lahko odšteje nekaj denarja, glede na sposobnost, in pomaga drugim. Lahko si vzameš čas za premislek in ugotoviš, kako lahko pomagaš drugim. Ni nujno z denarjem. Lahko spodbudiš druge, da počnejo dobro. Posamezne organizacije so izjemne v svojem trudu za pomoč drugim, veliko pa jih je zelo povprečnih. Ni bistvo, da vložiš ves svoj denar, pač pa da podpiraš tiste organizacije, ki naredijo največ dobrega. Zveni zapleteno, a v resnici ni. Ne hodim naokoli in aktivno razmišljam o tem, če sem iskren. Sem daroval 10 odstotkov zaslužka, a začne se lahko tudi z enim odstotkom za tiste, ki si lahko privoščijo.
ROCKER.SI: Verjetno je smisel v tem, da o tem res ne razmišljamo, pač pa nam pride v kri?
JOSE GONZALEZ: Točno tako. Lahko imamo debate, ampak to je stvar vsakega posameznika. Del efektivnega altruizma, se mi zdi, je predvsem to, da daješ efektivnim organizacijam. Na ta način lahko s svojim denarjam storiš stokrat več dobrega, kot če pride v roke pokvarjenih organizacij.
ROCKER.SI: Všeč mi je, kar počneš in da govoriš o tem. Ker lahko navdihneš tudi druge. Zdaj pa vprašanje o najnovejšem albumu ‘Local Valley’. Se v naslovu skriva globlji pomen ali gre za dejansko dolino v tvoji okolici?
JOSE GONZALEZ: Res ima več pomenov. Pisal in snemal sem v naši počitniški hišici, ki sicer ne leži v dolini, ampak okolica spominja na dolino. Ta se vsekakor skriva v naslovu, kajti obožujem naravo in ptije ptičkov. Razmišljal pa sem tudi o Zemlji in naši dolini, mrzlem in prostranem vesolju. O našem edinem domu! Kot tretji pomen naslova pa je zavest vsakega posameznika. Gre za psihološko dolino, kajti vsak ima svoje občutke in dojemanje sveta. Zdela se mi je zanimiva ideja.
ROCKER.SI: Kako to, da si se šele zdaj lotil pisanja v španskem jeziku?
JOSE GONZALEZ: Do tega je prišlo zelo naravno. Čutil sem, da je pravi čas. V preteklosti sem dostikrat poskušal, pa se ni izšlo. Tokrat je kliknilo. Ni se zdelo kot trud. Zabaval sem se, ko ju pisal. Se mi zdita kar višek moje avtorske kariere.
ROCKER.SI: Moraš biti previden, kajti kaj hitro lahko postaneš španski indie zvezdnik!
JOSE GONZALEZ: Ne bi rekel (smeh). Nisem še tam. Mogoče, če bi ‘Stay Alive’ posnel v španščini (smeh).
ROCKER.SI: Si kdaj razmišljal o albumu v španskem jeziku? Da bi prodrl na tisto tržišče?
JOSE GONZALEZ: Bomo videli. Zdaj sicer delam na novem albumu, a sem kar zadovoljen s kombinacijo več jezikov. Nekaj posebnega je pisati v maternem jeziku, ki sta zame švedski in španski jezik, angleščina pa je vsekakor najbolj popularna pri poslušalcih.
ROCKER.SI: Verjetno, če bi gledal le na komercialni uspeh, bi pisal le v angleškem jeziku?
JOSE GONZALEZ: Če bi gledal le na komercialni uspeh, bi se slekel in plesal (smeh).
ROCKER.SI: Upam, da ne pride do tega.
JOSE GONZALEZ: Lep občutek je pisati predvsem v švedskem jeziku. Že preden sem izdal ‘Local Valley’, sem vedel, da si ne želim biti eden tistih izvajalcev, ki poje le v angleščini.
ROCKER.SI: Se veselimo novih skladb, v kakršnemkoli jeziku že bodo. Vse dobro na Švedsko!