JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’

Joker Out (Foto: Lana Špiler)

Joker Out, ki so se na domačo rock sceno postavili pred tremi leti, s skladbo ‘Gola’ napovedujejo prvenec, ki izide naslednje leto. Po singlih ‘Kot srce, ki kri poganja’ (2016) in ‘Omamljeno telo’ (2017) upravičeno opozarjajo na veliko bolj odrasle Jokerje, ampak njihovo prizadevanje za največji uspeh ni nikakršna šala! To je zasedba zagnanih fantov, ki živijo, spijo in jejo rock n’roll. Njihova žanrska oznaka shagadelic rock je skupek umazanih misli, predrznih melodij in električne odrske prezence. Trenutno nastopajo kot predskupina največjih domačih izvajalcev z vedno več avtorskega gradiva in vedno večjim občinstvom, njihovi refreni na koncertih pa odmevajo vse glasneje.

ROCKER.SI: Kako se počutite kot mladi rokerji? “The next big thing”? Že dolgo nismo imeli mlade rock skupine, ki bi nasledila zgodnji uspeh Big Foot Mame ali Siddharte. Bi iskali kakšne vzporednice?

BOJAN CVJETIČANIN: Se strinjam, da že kakšnih petnajst let nismo imeli mlade rock skupine, ki bi podrla pregrado tiste osnovne publike, se mi pa zdi, da se v zadnjem času pojavljajo sveži bandi, kot so Lumberjack, MRFY, Koala Voice in sedaj še mi, ki smo prišli iz osnovnega kroga ljudi, ki nas poslušajo, v širšo zadevo, smo pa še zelo daleč od tega, da bi nas množično poznali.

KRIS GUŠTIN: Težko sklepamo, ker nas obkrožajo ljudje, ki nas poznajo, ampak skupine danes ne znajo dobro prodreti v publiko in se promovirati. Nikakor ni težava v tem, da ne bi bilo kvalitetnih rock skupin.

BOJAN CVJETIČANIN: Poudarili bi radi, da je priložnosti več kot dovolj. Če si skupina želi, se da najti veliko koncertov. Slovenski izvajalci nasploh so šibki pri promoviranju in včasih prepozno dojamejo, kako pomemben aspekt glasbe je tudi posel. Druga stvar pa so slovenski komercialni radiji, ki dajejo premalo priložnosti kvalitetnim mladim skupinam. Ne pravimo, da bi morali vrteti vse, ampak tistim, ki so kvalitetni, pa bi morali dati več priložnosti. Mi smo imeli srečo, da smo se zgodaj pokazali tistim, ki so nas morali slišati, da smo dobili priložnosti na radijskih postajah. Danes smo se slišali na Radiu 1, kar je bilo res lepo. Pa še ena stvar, zakaj se mi zdi, da mladi ne prodrejo do širše publike. Gre za povezovanje med izvajalci. Sploh starejši, bolj priznani izvajalci bi nedvomno morali izkoristiti svoja družbena omrežja in vpliv, da bi kvalitetne glasbenike porinili naprej. V hip hop skupnost je to drugače. Mrigo, Ghet, Nipke … ko naletijo na mladega ustvarjalca, ga podprejo in si pomagajo med seboj. V rocku tega ni.

ROCKER.SI: Zase pravite, da ustvarjate shagadelic rock? Je to prava oznaka? Seksi rock?

BOJAN CVJETIČANIN: Poznaš Austina Powersa?

ROCKER.SI: Imate “mojo”?

BOJAN CVJETIČANIN: Smo kot Austin Powers, ker imamo “mojo”! Radi si mislimo, da imamo žmoht in strast (smeh).

KRIS GUŠTIN: Vsi skupaj smo gledali Austina Powersa in jokali od smeha. S takšno karizmo, ki jo predstavi, si tudi mi želimo predstavljati našo glasbo. “Shagadelic, baby.”

BOJAN CVJETIČANIN: Če “groovaš” vsako sekundo svojega življenja, potem si “shagadelic”. In mi v vsaki sekundi naših koncertov “groovamo”. Ne nujno glasbeno, gre za skupni občutek med nami.

ROCKER.SI: Zelo veliko izkušenj imate za dokaj kratko kariero. Zakaj mislite, da je tako? Kakšen vpliv ima Gušti kot oče Krisa? Dostikrat vaju vidimo skupaj na dogodkih. Si doma delita glasbo, dajeta nasvete, izposojata ideje?

KRIS GUŠTIN: Jaz bi rekel, da njegov vpliv sodi med zelo malo in nič. Mogoče smo na začetku preko njega dobili kontakte za razne koncerte, kot sta bila na primer dva z Big Foot Mamo, kasneje pa temu ni bilo tako. Nedvomno pa si svetujeva in izmenjava ideje. Vedno mu pokažem skladbo, še preden je ta izdana, nakar mi pove, kaj si misli. Jaz pa njemu. Še preden se odpravi v studio, njegove skladbe slišim na akustično kitaro, in če mi ni všeč, mu povem že takrat in tam, ampak iskreno ne vem, kdaj sem nazadnje slišal kaj, kar bi me zmotilo.

BOJAN CVJETIČANIN: Uvodoma smo igrali na to karto, ampak kasneje, če ne bi bili kvalitetna skupina, nikakor ne bi delovalo.

ROCKER.SI: 12. oktobra igrate skupaj v KluBaru. Gušti bo nastopil kot glavni. Kdaj mislite, da se bo to obrnilo? Najljubši Guštijev komad? In obratno?

KRIS GUŠTIN: Tako je, glavni pa bo zaenkrat kar on (smeh). Njemu vem, da je ‘Gola’ najljubši komad. Brez izgovora. Meni pa od njega ‘Hoću, neću’.

BOJAN CVJETIČANIN: Jaz upam, da se spremeni v enem letu (smeh). In ‘Buldožer’.

ROCKER.SI: Mladi ste bili, ko ste začeli pred tremi leti. Kako ste se soočili s pritiskom zgodnje slave?

KRIS GUŠTIN: Zelo nenavadno je, ko se ti zgodi toliko stvari naenkrat. Tega nismo pričakovali.

BOJAN CVJETIČANIN: Imeli smo določena pričakovanja, ampak na srečo nismo prodrli s takšnim pokom, da bi nas zaustavilo. Spremeni se predvsem pristop, kajti na vsakem koncertu moraš dati vse od sebe, nismo igrali več tako sproščeno kot na začetku. Ampak vseeno smo hvaležni za vse priložnosti, ki smo jih dobili preko tega množičnega navdušenja nad skupino.

KRIS GUŠTIN: Najtežje je obdržati navdušenje publike. Mi smo ga izpustili iz rok, ampak na našo srečo se je več kot izplačalo počakati dve leti.

ROCKER.SI: Vzeli ste si dolg premor. Ste se morali oddaljiti, da ste se ponovno zbližali? Kaj se je moralo spremeniti, da ste prišli nazaj skupaj?

BOJAN CVJETIČANIN: Še vedno smo mladi, ampak ko smo začeli, smo bili pa res mladi! Povsem naravno je, da smo še iskali svoje mesto v ustvarjalnem prostoru, tukaj pa sva imela predvsem s Krisom recimo temu “mentalni razkorak” o tem, kaj in kako bi delali naprej. Sam sem namreč razmišljal, da bi šel naprej kot solistični izvajalec, zato sem si namenil šest mesecev maksimalne predanosti v tej smeri, nakar sem le ugotovil, da v resnici nočem iti. Nisem si dovolil razmišljati, kaj bi bilo, če bi bilo, zato sem poskusil, dal vse od sebe, a hitro uvidel, da se želim vrniti v skupino.

ROCKER.SI: Ime skupine pravite, da sploh ne veste, zakaj ste ga izbrali. Rekli pa ste tudi, da je skupina nastala preko družbenega omrežja. Lahko pojasnite?

KRIS GUŠTIN: Naše ime pomeni nič in vse (smeh).

BOJAN CVJETIČANIN: Ampak predvsem nič! Dovolj neumni smo bili, da smo si izbrali takšno ime. To je edina stvar, ki jo obžalujemo. Če bi lahko, bi ga zamenjali (smeh).

KRIS GUŠTIN: Konec koncev ime niti ni tako pomembno, če je skupina kvalitetna. Srečo imamo, da je Joker Out vsaj udarno, če je že neumno! Si ga zapomniš!

BOJAN CVJETIČANIN: Drugače pa smo zares nastali preko družbenega omrežja. Matic in Martin, bobnar in basist, sta bila z mano v skupini že prej, ker smo pri 12 letih igrali v Apokalipsi. Ampak kasneje sem obiskal koncert druge skupine, v kateri sta igrala kitarista Kris in Jan. Igrali so prvič po enem mesecu obstoja in so zveneli bolje kot mi po treh letih! Rekel sem si, da se to preprosto ne sme dogajati. Kitarista morata ven, sva se odločila z Martinom na enem izmed najinih klasičnih sprehodov s psom, na katerih sva sprejemala velike odločitev. Kaj bova sedaj? Želiva Krisa in Jana! In dan po tem, ko je razpadla naša skupina, sem klical Jana, ki je takoj privolil, medtem ko se je Kris malce obotavljal. Sicer si je že dlje časa strastno želel biti v naši skupini in to je tudi glavni razlog, zakaj je začel igrati kitaro, ampak ob mojem klicu nikakor ni želel razkriti navdušenja (smeh). Delal se je finega, ampak na koncu je vendarle pristal (smeh). Ker pa so bile ravno počitnice, smo preko družbenega omrežja naredili skupino. Bili smo že band, pa se še poznali nismo vsi! Tudi ime smo izbirali za tipkovnico, tako da ni čudno, kaj je nastalo (smeh).

ROCKER.SI: Leta 2017 se je vse začelo premikati z ‘Omamljeno telo’, potem pa ste iskali naslednika. To je letos postala ‘Gola’. Občutek sem dobil, da bi najraje kar malce pustili efekt tistega komada za sabo. Da bi radi pozabili njegov vpliv. Je kaj resnice v tem?

KRIS GUŠTIN: Morda res glede zvoka, ker ta skladba je bila še klasičen rock, medtem ko je novi singel dosti bolj moderen. Drugače pa smo zelo ponosni na uspeh omenjene skladbe.

BOJAN CVJETIČANIN: S tem komadom smo prodrli in na koncertih je še vedno najbolje sprejet, ampak sedaj smo šli v drugo smer. V mislih smo imeli samo eno, in sicer, da mora biti ‘Gola’ petdesetkrat boljši singel. Zaenkrat nam kaže dobro, kajti po dobrem tednu dni smo imeli na Youtubeu že skorajda 45 tisoč ogledov videospota! Plus to, da smo prišli na radio in da so nas pri Rocker.si povabili na intervju (smeh). Takrat pa ne (smeh)!

ROCKER.SI: Pohvale za skladbo. Predvsem besedilo je zelo poetično. Ni lahko spisati kvalitetnega slovenskega besedila, da ne izpade osladno in da vseeno nosi nek pomen. Od kje ideja?

BOJAN CVJETIČANIN: Hvala za lepe besede. Skladba je v resnici nastala že več kot leto dni nazaj, ampak ni imela refrena. Zgodba je bila usmerjena nekam drugam, ker sem jo pisal z mislijo o punci, ki je umrla. Zato je prva kitica tako nadrealistična in pravljična. Ampak ker refren ni bil pravi, smo ga s skupino nekako pozabili, izjemoma smo ga enkrat igrali na vajah. In Kris je bil tisti, ki mi je letos na kavi predvajal posnetek teh vaj, ampak tokrat je bilo drugače. Točno sem vedel, kakšen mora biti refren in kaj mora predstavljati oziroma kakšen pomen mora nositi. Zato mogoče omenjena poetična dodana vrednost, ker je bilo besedilo spisano s tem v glavi. Seveda poudarjam, da se druga kitica z delom “Lahko opaziš da misli mi bežijo, ko pod tvojo srajco se izgubijo” ne govori več o mrtvi punci (smeh).

Joker Out (FOTO: Lana Špiler)

ROCKER.SI:  Če vas ljudje prepoznajo po treh sekundah skladbe, je to dobro ali slabo?

KRIS GUŠTIN: Boljšega si ne moreš želeti.

BOJAN CVJETIČANIN: Če nas tako hitro prepoznajo po našem zvoku, je to odlično. Tega si želimo in to je cilj albuma, da nosi isti koren. Da nosi enotno zvočno sliko, kar bo tudi najtežja stvar za nas.

ROCKER.SI: Lahko poveste kaj o videospotu? Kar drzna odločitev za snemanje. Na Youtubeu sicer nimate veliko posnetkov, imate pa tri kvalitetne videospote. Večina začetnikov bi objavila video z besedilom.

KRIS GUŠTIN: Od samega začetka se zavedamo, da je vizualna podoba izredno pomembna. Verjetno sta z glasbo celo enakovredni. Pri prvem videospotu smo scenarij kader za kadrom napisali kar sami, pri drugem smo se odločili za preprosto urbano kuliso in smo snemali vse, kar se je dogajalo okoli nas, pri tretjem pa smo sodelovali z Markom Pircem. On je bil tisti glavni kreativni vodja in z veseljem smo se mu prepustili.

BOJAN CVJETIČANIN: Pomembno je, da že pri hitrem preletu videospotov opazimo razliko. ‘Kot srce, ki kri poganja’, ‘Omamljeno telo’ in ‘Gola’. Kljub temu, da so vsi kvalitetni, so zelo primerni svojim letom. Prvi je bil odličen, ampak ni bil pretenciozen. Če bi že takrat snemali videospot kova ‘Gola’, bi izpadlo narobe in neokusno.

ROCKER.SI: Spregovorimo še o imidžu. Od kje dobivate navdih in kako pomemben je stil skupine? Kdo dobi največ pozornost od oboževalk na koncertih? Je kot po pravilu to frontman?

KRIS GUŠTIN: Sedaj namenjamo veliko več pozornosti temu, kako smo videti na odru. Želimo si biti enotni. Zato včasih tudi izglasujemo kakšno napačno izbiro posameznika (smeh). Britpop žanr nas pogosto stilsko navdihuje.

BOJAN CVJETIČANIN: Izkoristimo svoj veto in tistega očrnimo na mestu (smeh).