IMPERIJ: ‘Lutke’ (2018)

FOTO: Qobuz

Zasedba Imperij se je po dveletnem studijskem predahu letos vrnila z novim studijskim albumom, naslovljenim Lutke. Bendova druga plošča je tako kot njena predhodnica 2068 izšla pod okriljem založbe Dallas Records.

Pregled plošče

Ploščo odpira vampirska ‘Gospodar noči’, ki s svojo kvalitetno rabo materinščine in aranžmajem dokazuje, da je pred nami zasedba, katera svoje delo jemlje resno in odgovorno. Spodobna stvaritev, ki pa bi si zaradi svoje mirne narave zaslužila nekoliko višje mesto.

Pozabljivi ‘Utrinek’  sledi ‘Ledene rože’, s katero je zasedba lani napovedala album, ki je pred vami. Prijetno in radiju prijazno, hkrati pa še zmeraj dovolj rockovsko … prvi vrhunec plošče!

Album nadaljuje ‘Jesenska’. Poklon letnemu času, ki je zaradi spremembe nagnjenosti (v odnosu do Sonca) domačega planeta nasledil poletje, sicer nadaljuje val, katerega je ujel album, to pa je tudi vse. Spevno, poslušljivo, lirično dovršeno, a brez potrebne »pike na i«.

Kar je zasedba skušala doseči s prehodno skladbo, ji je s ‘Selena’ nedvomno uspelo. Poklon grški boginji mesečine, ki na nebu nadomešča boga Heliosa, predstavlja absolutni vrh albuma, kateremu se zasedba v nadaljevanju sicer še približa, doseže pa ne nikoli.

Če ste mislili, da se bo to zgodilo že v nadaljevanju, ste se pošteno zmotili. Čeprav izpade ‘Žalostna’ še kar v redu, gre pri ‘Po dežju’  za albumovo najšibkejšo skladbo, ki vam drugega kot poslušljive klavirske spremljave žal ne more ponuditi.

Z ‘Vdihnem te’ začne plošča počasi plezati z dna, ki ga je dosegla z zadnjim dvojcem. Boljše, a s še zmeraj veliko možnosti za izboljšave. Z ‘Lutke’ se plošča končno spet približa standardu, ki ga je pred njo postavila ‘Selena’. Tako blizu, a še zmeraj tako daleč, kajti tu je že ‘Jutro’.

Ploščo zaključuje ‘Izgubljeni most’, ki poskrbi za dostojen zaključek albuma, sploh s svojo klavirsko spremljavo.

Zasedba Imperij je s svojim drugim studijskim albumom dokazala, da gre za, kakor je že bilo zapisano, skupino glasbenikov, ki raste iz pesmi v pesem, s koncerta na koncert in s plošče na ploščo.

Seveda, izdelek ni brez napak, a kar je še pomembnejše, slednji vsebuje tudi skladbe, na katere bi bili lahko ponosni tudi »veliki«, če ne že »največji«!

Namig za poslušanje

V tokratnem Namigu za poslušanje vam priporočam četrti studijski album zasedbe Bajaga i Instruktori Prodavnica tajni iz leta 1988. Ploščo, ki jo je zasedba zaradi medijskih pritiskov posnela v Novem Sadu in album, s katerim je bend poleg kopice uspešnic kova Plavi safir’ in ‘Verujem – Ne verujem’ ustvaril tudi nekaj »bolj globokih stvaritev«. Saj poznate ‘Život je nekad siv, nekad žut’, mar ne?

Se vidimo v Orto Baru in/ali v Hali Tivoli!