Pa sta se vrnila na kraj zločina, Matevž Šalehar, vsem ljubiteljem dobre glasbe bolje poznan kot Hamo, predstavnik bluesovske skupine Hamo & Tribute 2 Love, in pa Rudi Bučar, kantavtor in folk rock glasbenik ter poustvarjalec istrske glasbene zapuščine. Sodelovanje se nam je do sedaj že usidralo globoko v srce, ampak vedno znova, ko nastopita, pripravita čudovit, intimen večer, kjer se vsak obiskovalec koncerta počuti kot gost v njuni dnevni sobi. “Veš, prjatu, dolgo nisva pila. Dolgo dolgo dolgo nisva se dobila. Grejo leta, žene so dekleta. Čas je, da spet stečeva s planeta.” Pojeta in se smejita, zganjata norčije. Natočita si pijačo. Dva deci, kot se toči v Kranju, pravita. Vino in viski, takšen, ki ob požirku zapeče. Kot njuna glasba, ki venomer sledi duhovitemu intermezzu. Nato pa Rudi, tisti bolj navihani v duetu, nadaljuje: “Čao amico, leta su pasala. Dugo let je vre, udkar sva zakantala. Grejo leta, žene in makineta. Cajt je vre, da se izprazne bokaleta…”
Celoten večer je eno samo podajanje energije naprej ter nazaj. Občinstvo ju sprejme za svoja, vsaki skladbi pa sledi bučen aplavz. Po resnici povedano kar malce presenetljivo glasen aplavz. Kot bi se pred koncertom kaj zmenili, ampak ne. Kranjsko občinstvo je samo tako navdušeno in energično, besedila pa znajo že na pamet. “Ker, prjatu, dolgo nisva pila. In bojim se, da bova pozabila, da se flaše spraznijo, da se zgodbe zvečajo, se spomini najdejo, se dekleta smejejo.” Delujeta, kot da sta točno tam, kjer bi morala biti. Sproščena, razigrana, predvsem pa glasbeno navdahnjena. Razprodan koncert je medse povabil najrazličnejšo publiko, a vsi smo prišli z istim namenom; zabavati se. In kako pametno smo se odločili, v čigavi družbi bomo preživeli sobotni večer.
Kot bi pela mladenki v prvi vrsti: “Kako si lepa, ko ti veke padajo. Ostani še malo, bodi tu.” Ampak jasno je bilo, da nam niso padale veke, na obrazih je sijal samo nasmešek, v grla pa je teklo pivo. Vse za dobro zabavo. Nekateri so bili celo tako drzni, da so iz zadnje vrste na ves glas prepevali in v svoji oktavi skrbeli za lastno zabavo (malo manj za užitek tistih pred njim), ampak nič zato. “To smo tisti ljudje, ki pojemo in plešemo,” je povedal Hamo, ki je našel nekaj resnih sekund me smejanjem nad duhovitimi izjavami svojega prijatelja na odru. In Rudi je vriskal na ves glas! Pozna se njuno obsežno sodelovanje. Rudi je tudi pomagal pri snemanju zadnjega albuma zasedbe Hamo & Tribute 2 Love “3P”. Prav za ta album sta izdala duet z naslovom “Dolgo nisva pila”, ki smo ga slišali na začetku, kilometrino skupnega ustvarjanja pa sta nabirala že prej z najrazličnejšimi projekti.
Ampak smo ju prebrali, ob vsem njunem pripovedovanju zgodbic jima tečejo minute. Zato lahko zapolnita dve uri koncerta, sta se šalila oba. “Govori, govori, samo da gre minutaža.” Publika pa je seveda reagirala na vsak njun štos in vic. No, teh na srečo ni bilo, saj je Hamo še pravi čas ustavil Rudija, ki je bil na pragu tega, da pove enega mastnega. Glasno petje se nadaljevalo še naprej v noč, na neki točki pa Hamo celo grozil, da bo Rudija udaril s kitaro. Tako malo za šalo.
“Ne najdem sanj, ki sanjal sem jih nekoč.” Potem pa vedno pride naslednji trenutek, ko se smeh ustavi, nastane tišina in zapoje kitara. Zaigra srce. Njuna glasba je romantičen večer s kozarčkom vina. Njuna glasba je idealno čudovito zavetje, ki nas potegne vase in nas poboža po duši. Tretjina Hamovih, tretjina Rudijev skladb v čudovitem zalivu kranjskega Klubarja. Njuna glasba je lepa. Ne bom pa rekel, da je bilo neponovljivo, saj v naslednjih tednih pripravljata še kar nekaj nastopov, kjer bosta spet ustvarjala glasbeno magijo.
