HAIKU GARDEN: ‘Nočemo in ne znamo se ponavljati’

Haiku Garden (Foto: Bonino Englaro)

Luka, Klemen in Matevž iz dreampop / shoegaze / neo-psychedelia skupine HAIKU GARDEN so spregovorili o žanrski opredeljivosti, dolgoročnih ciljih, profesionalni glasbi kot hobiju, zatočišču na Metelkovi in zgodbi, ki je njihov debitantski album z naslovom ‘Where if not now’.

As the ancient saying goes: ”When Haiku Garden roll into town… Don’t be lame, come on down!”

ROCKER.SI: Kaj je »shoegazing«? Vi ste bojda prvi slovenski predstavnik, pa čeprav ste še mladi in profesionalni od leta 2015, če se ne motim?

KLEMEN: Shoegazing dojemamo kot glasbo, ki temelji na brisanju meja med zvoki kitar, bobnov, vokalov, sintetizatorji, efektov itd. Za svojo oznako smo jo vzeli predvsem zato, ker nam pusti veliko prostora za eksperimentiranje. V ta žanr tako lahko vpeljemo pop in rock elemente, kot tudi elektroniko, hrup… Kot Haiku Garden delujemo od leta 2015, prvi koncert je bil festival FV v Menzi pri koritu.

ROCKER.SI: Ste si ob začetkih postavili kakšen kratkoročni ali dolgoročni cilj? Pri nas se zdi, da se mora vsaka skupina na neki točki odločiti, ali bo to zgolj »hobi« (še prevečkrat je tako tudi pri profesionalnih glasbenikih) ali »resen job«. Kdaj je pri vas prišel ta trenutek?

KLEMEN: V začetku oktobra se odpravljamo na rezidenco v Layerjevo hišo v Kranj, kjer bomo z DJ-jem in producentom Dulashom en teden ustvarjali v sklopu cikla Dvocikel. Pripravil se bo nov material, za konec pa bomo ustvarjanje požegnali z dvema koncertoma. Konec leta se pripravlja krajša turneja po srednji Evropi. Toliko o kratkoročnih ciljih.

LUKA: Novembra gremo na turnejo, v decembru pa že pripravljamo nek nov projekt. Vendar mora zaenkrat žal ostati še skrivnost, saj še ni bil uradno najavljen. Kratkoročnih ciljev imamo torej cel kup, dela in projektov nam ne zmanjkuje. Dolgoročnih ciljev si pa v resnici nismo nikoli postavljali preveč konkretnih. Morda je to huda napaka, kdo bi vedel. Zagotovo naš bend ni hobi oz. prostočasna aktivnost. V bistvu je kdaj celo nasprotno – sprostiti si moramo čas od drugih stvari, da smo lahko aktivni bend. V osnovi pa je naš bend enostavno neka skupna stvar, ki nam največ pomeni in je nekaj, kar najraje počnemo in ob čemer se (večino časa) zelo zabavamo in skupaj rastemo.

ROCKER.SI: Poslušate podobno glasbo, kot jo igrate?

MATEVŽ: Poslušamo podobno in zelo različno glasbo, kot jo igramo. Ne omejujemo se z žanrskimi oznakami, veliko hodimo po koncertih. Dostikrat največ odnesemo (vsaj kar se tiče nastopanja v živo) od najbolj nam tujih glasbenikov.

Haiku Garden v Škofji Loki (Foto: Matija Zupan)

ROCKER.SI: V Gala Hali na Metelkovi ste že kar domači. Je to vaše zatočišče? Kako se znajdete pred ne-ljubljansko publiko? Slišal sem, da ste izjemno priljubljeni tudi v tujini?

KLEMEN: Veliko časa preživimo tam. Nad klubom imamo prostor za vaje. Trije člani pa v klubu tudi delamo oz. pomagamo. V Sloveniji med publikami ne opazimo preveč razlik. Glavnina naših podpornikov pa, kot mi, bazira v Ljubljani in osrednji Sloveniji in bližnjem Gorenjskem (Škofja Loka, Kranj). Ne vemo, če smo v tujini izjemno priljubljeni, imamo pa nekaj oboževalcev po Evropi.

ROCKER.SI: Kako vam je uspel preboj v tujini, ste posebej delali na tamkajšnji promociji? Kje imate največ fanov?

MATEVŽ: Predvsem smo imeli od začetka željo po igranju, kjerkoli že. Tako smo se dokaj hitro, v marcu 2017 smo se spakirali v kombi in odpeljali čez Poljsko proti Litvi. Redko izpustimo priložnost, ko se nam ponudi, še raje pa te možnosti povežemo s še več koncerti na poti tja in nazaj. Z resnejšo promocijo v tujini smo se začeli ukvarjati šele z novim albumom, sedaj nam s tem pomaga tudi naša booking agentka Lucija Ivšić.

LUKA: ‘Preboj v tujini’ je pretiran pojem. Kot pa je Matevž rekel, smo si od vedno želeli igrati izven Slovenije in izkusiti ‘life on the road’, zato smo si prvih par krajših turnej organizirali kar sami, sedaj pa imamo profesionalno bookerko, ki skrbi za to. Vendar zgolj booking ni zadosti. Treba je vložiti tudi v promocijo teh koncertov, ki jih zabookiraš, ker sicer seveda noben ne pride na tvoj koncert, saj ne ve, da obstajaš. Spletni PR, dizajn plakatov, stopiti v kontakt z lokalnimi radiji, in drugimi mediji … Vse to vzame ogromno razmisleka, časa in seveda denarja. Vedno bolj se zavedamo pomena dobre promocije turneje, saj se nam je kdaj zgodilo, da smo igrali precej majhnemu občinstvu. Zato poskušamo aspekt promocije jemati vedno bolj resno in tudi več vlagati vanj.

ROCKER.SI: Trije ste študirali muzikologijo, ampak pravite, da to ne vpliva na vaše ustvarjanje? Lahko to pojasnite?

LUKA: Zagotovo vpliva, vendar ne neposredno in v veliki meri. Nedvomno pa nekje zadaj v podzavesti tiči znanje, ki smo ga na študiju pridobili in tako ali drugače vpliva na sprejemanje odločitev med ustvarjanjem glasbe. Ker tako pač je. Vse, kar konzumiramo, nas naredi take, kot smo.

ROCKER.SI: Vodite me na kratko skozi ustvarjanje nove skladbe. Kot to pri vas poteka ponavadi.

KLEMEN: Skladbe ustvarjamo v prostoru za vaje. Po navadi jaz ali Luka doma ustvariva kakšen demo posnetek ali pa prideva na vaje z zametki komadov, ki se jih skozi preigravanje dopolnjuje,  pili in spreminja.

ROCKER.SI: V Španiji ste turnejo predčasno končali zaradi ukradene opreme, nakar smo videli izjemno sodelovanje med glasbeniki. Sporočila, podpora, izposoja opreme, finančna pomoč. Ste dogodek že v celoti pustili za sabo? Ste imeli obdobje privajanja na novo opremo?

KLEMEN: Še vedno smo presenečeni in navdušeni nad količino podpore, ki smo jo prijeli v mesecih po incidentu.  Za nas je bilo to obdobje precej hektično, čeprav smo odpovedali preostanek turneje, so se nam približevali novi koncerti na domačih tleh. Brez pomoči soglasbenikov iz naše scene, bi jih težko izpeljali. Dogodek imamo še vedno v mislih, bolj kot to pa razmišljamo o povrnitvi usluge skupnosti. Na opremo smo se privajali postopoma, nujne stvari smo pridobili v začetnih mesecih po turneji po Španiji, ostalo smo nabirali spotoma.

LUKA: Dogodka se bomo za vedno spominjali, tako iz vidika grenke izkušnje, ko spoznaš, da so ti bili odtujeni dragoceni inštrumenti, kot tudi iz vidika hvaležnosti in ljubezni ob tolikšni podpori. Sicer pa imamo na tej točki vso nujno potrebno glasbeno opremo povrnjeno, tako da je v tem smislu incident za nami.

Haiku Garden v Škofji Loki (Foto: Matija Zupan)

ROCKER.SI: Debitanski album ‘Where if not now’, ki ga predstavljate na nastopih, je prejel izjemno pozitivne kritike. Kako se lotite naslednjih projektih po takšnem začetku? Boste ostali s producentom Vitjom Balžalorskyjem?

MATEVŽ: Preizkušamo se z različnimi načini ustvarjanja. Veliko nam je prineslo delo povezano z oddajo Izštekani, sedaj se s projektom Dvocikel mečemo v popolnoma druge vode. Zanimivo bo spet delati na bendovem lastnem izrazu po takih dveh ‘strokovnih ekskurzijah’. Z Vitjo bomo zagotovo še delali skupaj. Če bo to že pri naslednjem albumu/EPju, pa je odvisno od različnih faktorjev.

LUKA: Z Vitjo smo si že proti koncu nastajanja prvega albuma dali vedeti, da si za naslednji album spet želimo eden drugega. Upamo, da se to res uresniči. Glede nadaljevanja našega ustvarjanja smo pa trenutno v fazi iskanja kam in kako. Nočemo in ne znamo se ponavljati. Stalno se učimo in rastemo, zato tudi iščemo vedno nove poti naprej.

ROCKER.SI: Mi lahko poveste kaj več od vizualno lepe naslovnice albuma? Se v ozadju skriva kakšna zgodba?

LUKA: Preden gremo na vsebino, moramo omeniti umetnika Blaža Rojsa, ki je zaslužen za to naslovnico in celoten dizajn albuma. Kar se tiče same tehnike ustvarjanja gre za analogno fotografijo, pri kateri je bil film potem deležen številnih manipulacij in obdelave z barvami, praskanjem ipd. Morda se ne skriva ravno celotna zgodba, ampak bolj prolog. Fotografija je nastala spontano v ljubljanskem parku Tivoli, čeprav zaradi obdelave slike to ni več prepoznavno. Ključen pa je ptič v zgornji desni polovici, ki prosto jadra nad pokrajino… Od tu naprej so zaželene lastne interpretacije.