Na prvi večeri 58. Gitarijade v Zaječarju je ob 22:25 nekdo preštel obiskovalce. Rezultat je bil krut kot dober riff: pred glavno odrsko ploščadjo je stalo le 76 ljudi. Festival, ki je bil nekoč ponos regionalnega rocka in je privabljal na tisoče ljubiteljev kitarskega zvoka, je letos postal primer, kako lahko tradicija zdrsne na rob propada.
Kamen spotike se je pojavil, ko so organizatorji odpovedali nastop beograjskim Goblinom, ob tem pa dodali, da so razlogi »jasni vsem«. Skupina, ki je v devetdesetih dala glas številnim generacijam, se je znašla na udaru, ker je javno podprla študentske proteste. Začel se je domino efekt: Električni orgazam je odpovedal nastop iz solidarnosti, sledili so S.A.R.S, Kerber, Brkovi, DLM, NIT, in na koncu celo demo bendi, kot je banjaluški Deminutiv. Od bogatega programa je ostalo le še nekaj skupin, ki niso želele ali zmogle sodelovati v bojkotu.
Organizatorji so poskušali rešiti dogodek z zadnjimi zamenjavami in manj znanimi izvajalci, a občinstvo je že podalo svoj sodbo. Posnetki s festivala kažejo prazne prostore, peščico obiskovalcev in organizatorje, ki se trudijo ustvariti vtis normalnosti. Na družbenih omrežjih pa so se vrstili posmehljivi komentarji: »Več ljudi je na hodniku davčne uprave« ali »Točkasti softver šteje pa razbija«.
Dodatno je k nezadovoljstvu prispevala tudi odločitev, da se festival preseli v Gamzigrad, antične zidove pod zaščito UNESCO. Ironija je očitna: rock glasba, simbol upora in svobode, je bila dobesedno zaprta med muzejske zidove – kot eksponat preteklosti.
Festival, ki je nekoč zgradil kariere Riblje Čorbe, YU Grupe, Smaka in mnogih drugih, danes odraža vse težave domače glasbene scene – od političnih vplivov do organizacijske neučinkovitosti. Namesto prostora, kjer bi se negovala tradicija in odkrivali novi talenti, je postal primer izgubljene verodostojnosti.
Najbolj žalostno pa je, da bo letošnja edicija zapisana kot trenutek, ko je ena najpomembnejših manifestacij balkanske rock scene pokazala, da se pristnosti ne da kupiti. Številka 76 – toliko obiskovalcev je vztrajalo v publiki – je hkrati dokaz zvestobe ideji rocka in boleč opomnik, kako globoko je padel festival, ki je bil nekoč sinonim za upor, strast in glas generacij.