FUTURSKI s svojim sintetičnim zvokom in prepletanjem klaviaturnih, tolkalnih, kitarskih in vokalnih elementov gradijo na melanholično zasanjanem zvoku svežega futurizma. Da je njihova senzibilnost in občutek za risanje glasbenih pokrajin zaželjen tudi preko meja, dokazujejo nastopi na Waves Vienna, otvoritvi zagrebškega festivala InMusic, uspešna turneja po Češki in Poljski ter koncert na festivalu Liverpool Sound City. V juniju so izdali svoj drugi kratkometražni album Emotional Tourist, s katerim so več kot uspešno potrdili svojo mesto v slovenskem synthpop prostoru.
Pred njihovim nastopom v nočnem klubu K4 smo se pogovarjali z vokalistom Janom Viharjem in klaviaturistko Dominiko Mašo Kozar. Skupino dopolnjujeta še Žiga Petkovšek in Evita Drvarič.
ROCKER.SI: Z delovanjem ste začeli pred štirimi leti. Kako bi opisali svojo dosedanjo glasbeno pot?
JAN VIHAR: Nismo imeli nikakršnih začrtanih ciljev.
DOMINIKA MAŠA KOZAR: Šele z leti smo se lotili glasbe tudi kot posla, torej s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, ki jih sproti uresničuješ, na začetku pa smo se dobivali iz čistega užitka. Ker smo bili vsi študetje, smo imeli namreč veliko časa.
ROCKER.SI: Kdaj ste zaplavali v vode “synth-popa”?
JAN VIHAR: Verjetno se je vse skupaj začelo, ko sva z Žigom (Petkovšek, op.a.) razvila željo po psihedeličnemu elektronskemu bandu. Premaknila sva se namreč s kitar na synthe, ker sva iskala nekoliko drugačen zvok. Skupina Tame Impala je nedvomno imela veliko vpliv. Sčasoma pa je potem nastal naš zvok, ko sta se nama pridružili Dominika in Evita. Z njima smo začeli odkrivati še bolj elektronsko glasbo, nakar smo preizkusili auto-tune, nad katerim smo bili navdušeni.
DOMINIKA MAŠA KOZAR: Dve leti smo bili zaprti v kleti, preden smo se sploh prvič pokazali kot skupina, in sicer je bilo to leta 2015 na privatni zabavi skupne kolegice. In ta prvi nastop je bil nadvse uspešen, kar nam je dalo velik zagon za nadaljevanje. Zvočno je šlo za povsem drug nastop kot danes, ker smo od takrat zamenjali opremo in se razvili kot glasbeniki, ampak odziv je bil odličen. Igrali smo veliko bolj psihedelično in kitarsko usmerjeno glasbo.
ROCKER.SI: “Chillwave”, “synthpop”, “dream pop” … Na kakšen način žanri, v katerih se gibljete, odražajo vaš karakter?
JAN VIHAR: Odražajo mešanico naših osebnosti. Očitno smo zelo dreamy in chill.
ROCKER.SI: Kako si v mislih vizualiziraš glasbo, če gre za zvok, proizveden preko raznih efektov?
JAN VIHAR: Največ skladb nastane na način, da jaz naredim osnutek na računalniku. Dostikrat pa je to že kar zelo končna oblika, ki jo skupaj dopolnjujemo. Vsi smo aranžerji. Z Dominiko sva precej sodelovala, za koncerte v živo pa so pomembne tudi naše skupne vaje, kjer preizkušamo najrazličnejše zvoke. Opcij je neomejeno. Pogosto začnem ustvarjati z enim synthom, ponavadi s padi in stringsi, kar pomeni, da pogosto glasba izpade plavajoče in “dreamy.
ROCKER.SI: Tvoj glas, Jan, gre torej skozi filter.
JAN VIHAR: Začeli smo uporabljati reverb in delay, da nismo spremenili barve vokalov, kasneje pa smo uporabili še efekt, ki sprocesira vokal. Z Žigom sva odkrila auto-tune in rezultat nam je bil vsem skupaj izredno všeč. Ampak ne gre za studijsko obliko programa, ki “popravlja” petje. Če odpojeva narobe, naju auto-tune ne reši. Skorajda kot dodaten inštrument, ki ga moraš obvladati, če želiš priti do pravega rezultata.
ROCKER.SI: InMusic na Hrvaškem, Češka, Poljska, Avstrija, celo Liverpool. So v tujini bolj dovzetni za tovrstno glasbo?
JAN VIHAR: Težko rečemo, ker nismo imeli veliko stika s publiko. Vseeno gre za večje glasbene festivale, kjer se odziv porazgubi. Nikoli pa nismo imeli praznih dvoran, kar nas je zelo presenetilo. Tudi na koncertih, ki so se nam zdeli slabi, na primer ko smo nastopili v Krakowu, smo potem brali komentarje na spletu, kako navdušeni so bili.
DOMINIKA MAŠA KOZAR: Nastopanje v tujini nam je odprla mreža showcase festivalov INES, ki s programom “Ines talents” vzpodbuja in omogoča bendom, da nastopijo tudi tujini v okviru različnih showcase festivalov. Po nastopu na MENTU 2018, smo se prijavili in bili sprejeti. Tako se je vse začelo. Mislim pa, da je odziv na našo glasbo vsepovsod enak: ali ti je všeč, ali pa se ti resnično ne dopade. Ni nekaj vmes.
ROCKER.SI: Spominjate na Zalagasper, ki sta nekako razpolovila glasbeno občinstvo, ste sami naleteli na kaj podobnega? Vseeno gre za težje prebavljivo glasbo oz takšno, na katero se je treba mentalno pripraviti. To ni rock n’roll.
JAN VIHAR: Onadva sta tako popularna, da negativna kritika pride sama od sebe. Pride zraven s prepoznavnostjo.
DOMINIKA MAŠA KOZAR: Mi smo še vedno večinoma na alter sceni, kar pomeni, da nas obdaja manjša skupina ljudi. Za zdaj nismo imeli toliko negativnih kritik, so nas pa glasbeni poznavalci že označili za “passé”. Zato, ker se držimo synth-pop žanra, in ta naj bi bil stvar preteklosti. Do sedaj smo se sicer vedno zlahka zavrteli na radijskih postajah, čeprav nismo v popularni glasbi. Če že, so nam rekli, da jih motijo vokali, ker so “neosebni”. Sprocesirani, ampak ravno v tem je bistvo.
ROCKER.SI: Ime Futurski namiguje, da ste prihodnosti, kako ste potem lahko “passé”?
DOMINIKA MAŠA KOZAR: Nikoli ne veš (smeh). Ali smo prepozni ali pa prehitri.
ROCKER.SI: Aprila ste izdali singel “Bad Dreams” in napovedali izid novega EP-ja Emotional Tourist, ki je izšel junija.Zaenkrat ne razmišljate o albumu?
DOMINIKA MAŠA KOZAR: Ni potrebe po tem. Do sedaj smo izdali dva EP-ja, nobenega v fizični obliki, najdete nas samo v digitalni obliki. Smo v skladu s časom, ker tudi na ta način dobiš celostno sliko, ne samo preko dolgometražnega albuma.
“Emotional Tourist is having Bad Dreams, fleeing from unresolved past trauma by jumping from one person to the next, feeding off of their emotions and experiences without trying to heal and letting the wounds close.”
ROCKER.SI: Oba izdelka nosita intenzivno psihološko noto. Kaj mi lahko povesta o uporabljenih tematik, skritih pomenov, grafik …
JAN VIHAR: Nekje smo zasledili izraz ‘Emotional Tourist’ in se nam je zdel izredno zanimiv, zato smo ga uporabili pri razvijanju idej za EP. Potem pa se je skozi glasbo vse nekako povezovalo in padalo na svojem mesto. S tem v glavi je glasba dobila pravi pomen.
DOMINIKA MAŠA KOZAR: Grafiko je že prej naredil Jure Brglez. Ko smo jo prvič zagledali, smo v trenutku vedeli, da gre za podobo ‘Emotional Tourist’. Ime EP-ja se nanaša na človeka, ki nikoli ne zaceli svojih ran in beži pred nerešenimi travmami. Hrani se prek tujih čustev, ne da bi pustil, da se stare rane zacelijo. In tudi to je lahko ena izmed interpretacij Brglezovega dizajna. Vsi smo čustveni turisti. Morali smo imeti ta dizajn.
