Vroč avgustovski večer v ljubljanskih Križankah je gostil avstralski electro-pop dvojec Empire of the Sun. Nabito polno prizorišče, razgibana scenografija in pričakovani hiti so poskrbeli za atmosfero, ki je nihala med plesno evforijo in zmernim zanimanjem. Čeprav zasedba vizualno izstopa, njihov repertoar nekoliko zaostaja za produkcijo, a celostna izkušnja je bila vseeno zelo solidna.
Ljubljanske Križanke so bile v sredo polne do zadnjega kotička. Kljub poletni sopari je vsak obiskovalec našel svoj prostor – tik ob odru pa se je nabirala energija večera. Empire of the Sun so že s prvim komadom Changes poskrbeli za močan uvod, ki je publiki dal vedeti, da bo šlo za spektakel, predvsem vizualni. Veliko se dogaja na odru – od odštekanih kostumov do osvetlitev in ozadij, ki spominjajo na sanjski sci-fi svet. Kostumografija sicer ne deluje vedno smiselno ali povezano, a je vsekakor lep dodatek k identiteti benda, ki v ospredje postavlja domišljijo, estetiko in nekakšno nadzemeljsko sporočilnost.
Foto: Pia Cvijanović Ribič
Empire of the Sun so na odru profesionalci. Odigrajo čisto, vokal Luke Steela ostaja značilno eteričen, izvedba brezhibna, zvok pa je bil v Križankah dober – jasen, uravnotežen, tudi v glasnejših trenutkih. Energija na prizorišču je bila ves čas zelo dobra; publika je očitno prišla uživat in se je hitro ujela z atmosfero. Ljudje so plesali, peli in se prepustili podobi benda. Kljub temu se je v sredini koncerta čutil manjši padec – sklepati gre, da predvsem zato, ker občinstvo ni tako dobro poznalo manj znanih skladb.
Setlista je bila skoraj identična kot na drugih letošnjih nastopih: od The Feeling You Get, DNA in Cherry Blossom do bolj znanih skladb, kot sta We Are the People in Walking on a Dream. V sredini večera, ob komadih kot Music on the Radio ali Revolve, se je tempo malce umiril, a oder je ostal razgiban, z veliko gibanja, svetlobnih prehodov in teatraličnih elementov, ki so vzdrževali vizualni ritem.
Foto: Pia Cvijanović Ribič
Kar nekaj obiskovalcev je koncert spremljalo predvsem zaradi največjih uspešnic, in prav v zaključku so dočakali nagrado. V dodatku so zazveneli Standing on the Shore in, pričakovano, veliki finale z energično Alive, ob kateri se je večina publike končno popolnoma razživela. S tem so Empire of the Sun dokazali, da še vedno znajo pripeljati večer do močnega konca – tudi če pot do tja ni bila ves čas enako navdihujoča.
Koncert je trajal približno 90 minut, kar je za tovrstni nastop povsem spodobno – še posebej, ker skupina redno igra tudi na festivalih, kjer so seti krajši. V celoti gledano je bil to dober koncert: zvok je bil odličen, produkcija močna, band je dal vse od sebe, publika pa je večino časa uživala z nasmehi na obrazih. Če bi imeli še nekaj komadov s kalibrom Alive ali We Are the People, bi bil večer morda še bolj nepozaben. Tako pa je ostal kot lepo zrežiran elektro-pop dogodek, ki stavi na vzdušje, podobo in nekaj udarnih višin.