“Še vedno?!” Začudenje v mali dvorani, ko je posebni gost koncerta Shortparis, na Švedskem delujoči ruski elektronski avantgardist CoH, še vedno mučil žvočnike z vsemi mogočimi zvoki, zlitimi v elektronski beat. Ura je bila že za prihod glavnih akterjev, toda v temi ovit dvojec je še naprej veselo klikal po napravah, ki so služile kot spodbujevalnik srca. Bam, bam, bam! In pa rog! Ta je naznanil spremembo. Tesni sodelavec založb Raster-Noton in Editions Mego je z nekaterimi člani Shortparis pripravil prav posebni polurni nastop, nato pa predal štafetno palico.
Foto: Nejc Ketiš/Kino Šiška
Shortparis je skupina, ki pri nas ni pretirano znana, vsaj sodeč po obisku v mali dvorani Kina Šiške. Ali pa vsaj ni preveč priljubljena, kakorkoli. Ni za vsakogar. In vsekakor ni za na radio, kot bi rekli lepo kulturno. Bizarni ruski band, ki iz spastično plesnih gruvov in elementov post-punka, eksperimentale, noisea ter celo šansona ustvarja edinstveno glasbeno estetiko. Res je edinstvena, ampak ne nujno v pozitivnem smislu. Fantje se so ustavili na svoji prvi evropski turneji, v sklopu katere polnijo klube od Varšave do Liverpoola. Sam pa sem imel mešane občutke. Njihov nastop je tako navdušil, kot je tudi odbijal.
Že preden so leta 2018 nastopili na MENTu, se je v evropskih showcase krogih šušljalo, da so Shortparis to. Tisti izmuzljivi vznemirljiv, svež, osupljiv nov bend, ki si ga vsak novinar, agent ali poslušalec želi odkriti kot prvi in vest o njem razširiti po celem svetu. Njihov intenziven nastop v Ljubljani je več kot upravičil visoka pričakovanja in odprtih ust pustil zbrane glasbene delegate, med drugim tudi znamenito voditeljico na BBC Radio 6 Music Mary Anne Hobbs, ki je kmalu zatem že vrtela njihovo glasbo v svoji oddaji.
Bendovi provokativni glasbeni rituali, pa naj so v obliki skladb, videospotov ali koncertov, se tako nezadržno širijo med vse večjim številom poslušalcev. Temačne elektronske krajine, ki jih pod poveljstvom karizmatičnega pevca Nikolaja Komjagina poganja petčlanska zasedba s kar dvema bobnarjema, so “ambiciozne, bombastične, neverjetno pretenciozne, erotične, vznemirljive, nemogoče za popredalčkati, rahlo odklonske, zabavne za ples in nabite z revolucionarnim potencialom” (The Quietus), zato že komaj čakamo njihov povratek v naše kraje. Kot dodajo pri The Quietus: “Če dovolj dobro prisluhnete, slišite, kako se smejijo, a bili bi trapasti, če bi napačno domnevali, da se šalijo.”
