Nemški heavy metal veterani Grave Digger tudi po 46 letih delovanja ne kažejo znakov umirjanja. Leto 2026 je bilo zanje med drugim v znamenju 30-letnice enega ključnih albumov njihove diskografije, Tunes of War, ki so jo obeležili s posebno turnejo, v sklopu katere so obiskali tudi Zagreb in Beograd.
Obenem skupina že odpira novo poglavje svoje skoraj polstoletne zgodbe. 15. januarja 2027 bodo izdali Faces Of Pain, svoj 23. studijski album in naslednika Bone Collector iz leta 2025. Nova plošča prinaša deset skladb (in samostojen uvod) ter pomeni izrazitejšo vrnitev h klasičnemu zvoku Grave Digger. Skupina tudi po več kot štirih desetletjih ohranja reden ustvarjalni ritem, ob novem materialu pa že načrtuje prihodnost vse do Abrahama leta 2030.
O novi plošči, ustvarjanju po 46 letih, pomenu fizičnih nosilcev glasbe, koncertnih načrtih ter iskanju ravnovesja med prepoznavnim zvokom in novimi idejami sem se pogovarjal s pevcem in ustanoviteljem Chrisom Boltendahlom. Dotaknila sva se tudi omenjenega jubileja Tunes of War, koncertov na območju nekdanje Jugoslavije, ljubljanskega nastopa z Lenimi Kostmi in prihodnosti skupine, ki upokojitve za zdaj nima v načrtu.
Ogledi so dobrodošli, toda od njih bend ne more živeti
Čeprav ima skupina za seboj že več kot dvajset studijskih albumov, Boltendahl ustvarjanja nove glasbe ne dojema kot obveznost. Dokler imajo ideje in čutijo potrebo po ustvarjanju, ne vidi razloga, da bi med posameznimi izdajami minevalo pet ali celo deset let: “Če si ustvarjalen človek in imaš rad glasbo, ki jo igraš, potem to ni težava. Imamo toliko idej in še toliko stvari, ki jih želimo povedati. Zato smo se odločili za približno dveletni cikel.”
Faces Of Pain bo sestavljalo deset skladb in uvod, ki bodo poslušalcu v približno 40 minutah ponudile precej raznoliko, a povezano celoto. Prvi konkreten vpogled v novo obdobje predstavlja singel “The Number”, ki je na YouTube kmalu po objavi presegel 165.000 ogledov. Številke so skupino razveselile, toda Boltendahl opozarja, da digitalna priljubljenost za glasbenike še zdaleč ni vse: “Z rezultati smo zelo zadovoljni, tudi na Spotifyju. Toda digitalno ni edino, kar šteje. Najpomembneje je, da ljudje kupijo fizične medije. Vinilke in CD-je ali pridejo na koncerte. Samo z digitalnimi izdajami ni mogoče preživeti.”
Grave Digger že načrtujejo 50-letnico
Naslov ene izmed novih skladb, “Legends Never Die”, bo krasil tudi prihajajočo turnejo (koncertni datumi in vstopnice). Verz, da zgodbe še ni konec, pa pri Grave Digger ni zgolj besedilo pesmi: “Zgodba se bo zagotovo nadaljevala. V mislih imamo že naslednji projekt Grave Digger in z njim bomo začeli v prihodnjih tednih. Trenutno načrtujemo aktivnosti vse do leta 2030, ko bomo praznovali 50-letnico. Za skupino prihaja še veliko stvari. Ne odhajamo v pokoj!”
Novo gradivo bo seveda našlo prostor tudi na koncertih. Na prihajajoči turneji nameravajo izvajati dve, tri ali štiri skladbe s Faces Of Pain, nato pa bo odziv občinstva pokazal, katere bodo ostale del koncertnega repertoarja. Z albuma Bone Collector (2025) se je na njem že ustalila “The Devil’s Serenade”.
Na koncu mora zveneti kot Grave Digger
Po 46 letih je ena težjih nalog ostati zvest prepoznavnemu zvoku, obenem pa se ne ponavljati: “Vselej preizkušamo svoje meje, toda stvar mora na koncu zveneti kot Grave Digger. To je najpomembnejše. Nova plošča je precej bolj podobna našemu klasičnemu zvoku kot njena predhodnica.”
Podobno velja pri vprašanju, kako se ob tako obsežnem katalogu izogniti recikliranju lastnih idej. Kitarist Tobias Kersting običajno prinese riff ali refren, nato pa skupaj presodijo, ali ideja zveni sveže in hkrati dovolj značilno za skupino, medtem ko Boltendahl vzporedno piše besedila. Posamezna skladba tako praviloma nastaja dva ali tri tedne, pri ustvarjanju pa se podobnostim z lastno preteklostjo po tolikih letih ni mogoče povsem izogniti: “Vedno imamo riffe ali ideje, ki nas spominjajo na našo kariero, saj smo Grave Digger v 46 letih ustvarili že ogromno riffov. Vedno pa se vprašam, ali je riff dober. Če nekoliko spominja na tega ali onega, ni težava. Če je enak, potem imamo problem.”
Tunes Of War jih je znova pripeljal tudi na Balkan
Leto 2026 je bilo za Grave Digger tudi v znamenju 30-letnice albuma Tunes Of War. Jubilej so spomladi obeležili s posebnimi koncerti, med drugim v Zagrebu (reportaža) in Beogradu. Boltendahl pravi, da ima plošča v zgodovini skupine posebno mesto, vrnitev v ta del Evrope pa je bila po daljšem času dobrodošla: “Praznovanja so vedno nekaj posebnega. Tunes Of War je za skupino zelo poseben album in aprilski koncerti so bili za nas odlična izkušnja. Dolgo nismo igrali v Zagrebu in Srbiji, bilo je odlično!”
Grave Digger imajo sicer z območjem nekdanje Jugoslavije že dolgo zgodovino. Eden izmed postankov je bila tudi Ljubljana, kjer so leta 2009 nastopili v Cvetličarni, večer pa je zaznamovalo tudi srečanje s slovensko skupino Lene Kosti. Njihov takratni pevec Milan Krušič oziroma Dr. Evil je bil po Boltendahlovih besedah dober prijatelj nekdanjega kitarista Mannija Schmidta. Podrobnejši spomini so po toliko letih že zbledeli: “Nimam več veliko spominov na tiste čase, saj je od njih minilo že vrsto let.”
Pogovor je odprl tudi vprašanje predskupin. Danes jih Grave Digger izbirajo sami in praviloma posegajo po izvajalcih, ki jih poznajo že dlje časa. V obdobju ljubljanskega nastopa je bila praksa drugačna, saj je o izboru odločala založba.
Morda kmalu spet v Sloveniji ali na Hrvaškem
Ko ni na odru ali v studiu, Boltendahl čas med drugim namenja golfu. Za televizijske serije mu ga zaradi dela v studiu ne ostane veliko, med tistimi, ki jih spremlja, pa je izpostavil Reacher (2022).
Sklepni del pogovora se je vrnil h glasbi in koncertom: “Upamo, da bo ljudem Faces Of Pain všeč. Mislim, da je dobra plošča in upam, da bodo v njej uživali. Upajmo tudi, da se čez leto ali dve spet vidimo nekje v Sloveniji ali na Hrvaškem.”