Brit Floyd, verjetno najbolj priznana tribute zasedba legendarnih Pink Floyd, so se prejšnji večer vrnili v prestolnico in znova dokazali, zakaj jih občinstvo po vsem svetu časti kot najbližji približek izvirni magiji. V skoraj razprodani veliki dvorani Media Centra so ustvarili večer, ki je presegel pričakovanja – tako v zvoku kot v vizualni dovršenosti.
Čeprav je bil nedeljski večer, je bila dvorana skoraj povsem polna, obiskovalci vseh generacij pa so v mirnem pričakovanju posrkali prve tone ambientalnega uvoda Signs of Life, ki je s svojim prostorskim zvenom postavil ton večera. Sledila je klasika Learning to Fly, medtem ko so se na velikem krožnem zaslonu – ikonični »Floydov lunin krog« – vrteli projekcijski kolaži oblakov, vode in starodavnih simbolov. Že pri High Hopes je občinstvo zaplulo v nostalgično melanholijo, medtem ko so laserski žarki razprli celoten oder.
Prvi del koncerta je bil preplet temnejših odtenkov Floydovega repertoarja – od temačnega triptiha Goodbye Blue Sky in Empty Spaces do angažirane The Dogs of War, ki je z močnim vokalom in globokim saksofonom pričarala hladno vojno tesnobo. Nepozabna The Great Gig in the Sky je bila eden od vrhuncev večera; vokalistka Eva Avila je s svojo interpretacijo dobesedno hipnotizirala občinstvo, ki je nagradilo izvedbo z dolgim aplavzom. Po še nekaj himnah, med drugim Another Brick in the Wall (Part 2) in On the Turning Away, je skupina napovedala 20-minutni odmor.
Drugi del večera je bil poklon 50-letnici albuma Wish You Were Here – mojstrovine, ki jo je Brit Floyd zaigral skoraj v celoti in z vso čutno natančnostjo. Od uvodnega Shine On You Crazy Diamond (Parts I–V), ki je prežaril dvorano z modro svetlobo, do Welcome to the Machine in Have a Cigar, je vsak ton zvenel kot premišljeno spoštovanje izvirnika. Ob Wish You Were Here je množica tiho pela, mnogi z zaprtimi očmi – trenutek kolektivne nostalgije, ki je združil vse generacije floydovcev.
Zaključek z razširjeno Shine On You Crazy Diamond (Parts VI–IX) in veličastno Comfortably Numb je publiko dvignil na noge, klici po dodatku pa niso izostali. Kot vedno, so Brit Floyd večer sklenili z energično Run Like Hell, ob kateri so laserski snopi razbili temo dvorane in ustvarili občutek pravega rockovskega spektakla.