V 105. epizodi Metallicinega uradnega podcasta The Metallica Report, je producent Bob Rock razkril številne zanimivosti iz zakulisja ustvarjanja kontroverznih albumov Load (1996) in Reload (1997). Gre za plošči, ki sta ob izidu prejeli solidne kritike, a z leti postali eni najbolj razdeljujočih v Metallicini karieri – tako med oboževalci kot tudi med samimi člani skupine.
Rock je razložil, kako je Load označil pomemben slogovni premik za skupino. Plošča naj bi bila po njegovih besedah “boogie rock različica LYNYRD SKYNYRD za devetdeseta leta”, kjer je prišlo tudi do pomembnih sprememb v načinu snemanja. Namesto klasičnega pristopa, kjer je vse ritmične kitare igral James Hetfield, je tokrat k igranju ritmov aktivno pristopil tudi Kirk Hammett, kar je ustvarilo bolj plasten in eksperimentalen zvok.
Produkcijski pristop je bil popolnoma drugačen od tistega, ki ga je pri prejšnjih albumih uporabljal Flemming Rasmussen (Ride the Lightning, Master of Puppets, …And Justice for All). Rock je skupini predstavil snemanje v živo, kjer lahko že med snemanjem dobiš občutek celotne skladbe in dinamike med instrumenti. Tako je denimo basist Jason Newsted prvič začel igrati v dialogu z bobni, ne zgolj v dvojnem riffu s kitaro.
Zanimivo je, da je bilo sprva posnetih kar 26 skladb, kar je privedlo do odločitve, da se material razdeli na dva albuma. Selitev snemanja v New York je dodatno vplivala na zvok – Load je bil posnet s popolnoma drugo opremo kot Reload, kar po Rockovih besedah pojasnjuje občutno razliko v zvočni podobi obeh plošč. Reload opisuje kot agresivnejšega in bližjega Metallicinemu bistvu, Load pa kot bolj eksperimentalen izdelek, ki je nastal iz spontanosti in vpliva drugih zvrsti.
Čeprav bi si Rock želel ponovno zmiksati album Load, meni, da gre kljub vsemu za “odličen album”. Tudi njegovi otroci naj bi ga imeli raje kot Reload. Vendar pa sam pri svojem delu ne sledi “pravilom metala”, temveč se osredotoča na pesem kot celoto, ne glede na žanrske okvire.
Tudi Lars Ulrich je v preteklih intervjujih večkrat poudaril, da sta Load in Reload “ustvarjalno povsem enakovredna” drugim albumom Metallice. Po njegovem mnenju gre za “bluesovsko obarvani” plošči, ki sta odražali njihov glasbeni okus tistega časa – poslušali so veliko LED ZEPPELINA, DEEP PURPLE in AC/DC. Hetfield pa je v kasnejših letih večkrat izrazil zadržke do estetike tiste ere – vključno z ovitkom Load, za katerega je dejal, da je bil “namenoma provokativen” in da so se takrat “Kirk in Lars pretvarjala, da sta geja, samo zato da bi me razjezila”.
Remasterirana izdaja Load (Remastered) je izšla 13. junija letos pri Blackened Recordings in je na voljo na vinilu, CD-ju, kaseti ter digitalno, tudi v Spatial Audio različici z uporabo Atmos tehnologije. Obe plošči sta pomemben del Metallichinega kataloga – skladbe kot sta Until It Sleeps in King Nothing še danes redno zazvenijo na koncertih v okviru turneje M72.
Po obdobju Load in Reload je skupino zaznamovalo turbulentno obdobje: odhod Newsteda, Hetfieldova rehabilitacija in skorajšnji razpad skupine. A, kot je Hetfield povedal kasneje, na tej poti ne obžalujejo ničesar – v tistem trenutku se je zdelo pravilno, četudi z razdalje ni bilo vedno lahko razumljeno.